Zakaj ravno TURČIJA? … ker je Turčija zakon!

• Obala je zelo razgibana, polna lepih zalivov. Koncesij za sidrišča ali zaračunavanj priveza na privatnih bojah ni, le lastniki boj te vabijo k sebi na večerjo. V nekaterih zalivih ti domačini na čolnih prodajajo svež kruh, sadje zelenjavo ali sladoled. Marine so cenejše kot na Jadranu. Običajno sidramo, marin je malo.
• Na obali in v bližnjem zaledju imate veliko koncentracijo antičnih arheoloških izkopališč, ki so celo bogatejša od večine grških najdišč. Obiskali bomo lahko Bodrum, Knidos, Bybasus, Loryme, Kaunos, Fethiye, Kaş, Simera (Kekova Roads), Phaselis (Tekirova). Več najdišč je kar v zalivih pod vodo ali na bregovih, kot so likijske grobnice v skalnatih stenah. Antike imate res v izobilju!
• Manj je bogatih zgodovinskih mest, primerljivih z beneško tradicijo na Jadranu. Večja mesta so redka, a je več počitniških naselij in vasic, kjer imaš normalno oskrbo. Najboljše je v pravih turških mestih ali vaseh, kjer turizem še nima prevlade. Tam je prvič zelo poceni, drugič pa so ljudje še bolj prijazni in spoznavaš pristno Turčijo. Takšni so še Kuşadasi, Selçuk, Datça, Orhaniye, Bozburun, Fethiye in Kaş. Najbolj mondeni in s tem tudi dražji so: Turgutreis je urbanistično urejeno turistično mesto za Angleže, Nizozemce in Francoze, Bodrum in Marmaris sta najbolj razvita turistična centra s turisti z vseh koncev sveta, Göçek in Fethiye sta šele na začetku turističnega razvoja, med tem ko sta Kemer in Antalya že čisto ruska.
• Ljudje so zelo prijazni, gostoljubni in niso vsiljivi – recimo trgovci. V večini primerov so pošteni. Seveda pa je prisotna orientalska kultura barantanja, če se spustiš vanjo. Nasploh se počutim v Turčiji zelo varnega, tako na barki kot na kopnem. V turističnih krajih že obvladajo angleščino, na vaseh bi potreboval znanje turščine. Uživali boste v nakupovanju po bogatih tržnicah hrane in kulinariki…
• Navtika se zelo hitro razvija, gradijo se nove marine in predvsem velikanska turistična naselja in hoteli. Nivo storitev je višji od naših hrvaških sosedov, ker se je pač večinoma vlagalo v zadnjih letih, in ker so ljudje vzgojeni v gostoljubni kulturi komuniciranja. Zato bo verjetno čez 5 let že primerljivo z Jadranom. Za zdaj na sidriščih ni gužve jadrnic in gliserjev (razen redkih izjem). Tukajšnja posebnost so lesene barkače in jadrnice imenovane »guleti«: ene so manjše za dnevne izletnike, druge so razkošne za bogate družine. V zadnjih letih so pričeli kupovati jahte tudi bogati domačini (predvsem Bavarie in Baylinerje, večinoma pod off-shore zastavo Delaware), ki pa so razmeroma slabi pomorščaki, zato mnogi plačujejo skiperja.
• GSM pokritje je zelo dobro (zaradi bližine grških otokov lahko pogosto uporabljaš EU operaterje). GSM iz Turčije je drag, zato se splača priključevati na grške operaterje. Dostop do interneta je precej boljši kot na Jadranu: ali brezžični WiFi (plačaš v marini oz. prineseš notesnik v gostišče) ali obiščeš Cyber Cafe oziroma internet centre z računalniki.
• Vreme je dokaj stabilno. Lani od junija do avgusta nisem videl deževnega oblaka. Temperature zraka so avgusta lahko do 45°C, a na krovu ob stalnih vetrovih je to vzdržno. Moteče vroče je le v marini ali na kopnem (predvsem na ogledih antičnih najdišč). Poletnih neviht skoraj ne poznajo. Poletni vetrovi so običajni zahodnik, ki v mirnih dneh ugasne po 21.uri in se dvigne po 12.uri, razen meltemija, ki lahko vleče brez prestanka tudi več dni in noči. Krepki vetrovi so stalni tudi poleti in plovba na jug ali vzhod je prav udobna. Bolj naporno je v nasprotni smeri proti zahodu, saj te ustavlja veter in zalivajo valovi.

Kratek opis letošnjega akvatorija:

Turgutreis marina, Bodrum, Gökkova Körfezi, Knidos, Datca, Bençik, Marti marina/Keçi Bükü, Bozburun, Marmaris marina, Ekinçik/Kaunos, Göcek marina, Fethye, Ölü Deniz, Kaş, Kekova Roads/Kale Köy, Finike marina, Tekirova/Phaselis, Kemer marina, Antalya marina

Od urejenega Turgutreisa in razvitega, zelo živahnega Bodruma lahko plujemo v globok zaliv Gökkova Körfezi. Postanke si privoščimo, kjer se nam zdi najlepše: ali v kristalno zelenih lagunah ali pri malih otočkih. Izbira je ogromna. Ko plujemo okrog rta Krio, se na njegovi južni strani sidramo pod Knidosom (enem od šestih antičnih mest dorske konfederacije). Vzhodno od rta ni daleč do prijaznega mesteca Datça. Nadaljujemo v eno najlepših lagun s fjordi in otočki vse do Bençika in Keçi Bükü z Marti marino. Mimo mesteca Bozburun in zalivov vse do nautične meke Marmaris!

Od Marmarisa do Rodosa je le dobrih 20 milj.

Iz turističnega vrveža Marmarisa plujemo mimo zaliva z želvami Ekinçik in antičnega Kaunosa v delti reke Dalyan. Od tu dalje na jug nas spremljajo likijske grobnice v stenah na obali in številni sarkofagi. Ustavimo se v globokem sistemu zalivov med Göçekom in Fethyami (tu so charter baze Göcek, pa čudovito mestece Fethye), obiščemo pravo turško ribiško mestece Kaş in obrnemo na vzhod. Med manjšim arhipelagom in varnim zalivom Kale Köy najdemo potopljeno mesto Kekova, polno sarkofagov.

Od marine v mestu Finike obplujemo rt in se obrnemo proti severovzhodu, kjer mimo antičnega sidrišča Tekirova dosežemo Kemer in pod visokim Taurusom še slikovito mesto Antalyo.

Vzporedno s to turško obalo so grški otoki Dodekanezi, kot so Leros, Kalimnos, Pserimos, Kos, Nisiros, Tiros, Simi, Rodos in ob Kaşu še grški otočki Megisti. Če nam bo zneslo, bomo na svoji poti pokukali na katerega od njih in se oskrbeli s cenejšimi EU vini.

14. Etapa – “delovna”

28. avgust – 6. september 2009

Marmaris – Ekinçik – Fethiye – Wall Bay (Göçek) – Marmaris mesto – Marmaris Yacht Marine (125 Nm)

Posadka: Luka

Z Lukom v petek zjutraj opraviva še obvezen nakup zaloge hrane in pijače, pozajtrkujeva, uredim odjavo marine in predvsem si Luka vzame 2 urici za internet. Nato izplujeva proti jugovzhodu.

Skozi zaliv Marmarisa še motor, zunaj na odprtem morju pa že jadra. Imava bolj rahle vetrove v krmo, zato naju malo rola, a vseeno uspeva skoraj 3 urice jadrati. Zasidrava se pred želvjo plažo Ekinçik in res proti večeru vidiva eno želvo tik za najino krmo.

Dobro in varno sidrišče, le odprto proti jugu. Zato dobiva stalno valovanje z odprtega morja, ki nas ponoči ob popolnem brezvetrju pošteno rola. Tako je bilo tudi tokrat.

Zjutraj nadaljujeva pot proti jugu do zaliva Fethiy. Zjutraj pred Dalyanom ujameva še nekaj jutranjega burina, nato motor do rta Kurtoglu, kjer pa že potegne popoldanski zahodnik. Sledi res lepo jadranje s polkrmo vse do mesta Fethiye. Na koncu voziva že preko 6 vozlov!

Sidrava tik ob marini, saj večer preživiva v mestu. Lep večer s sinom in dobro hrano. Noč na barki je res mirna, le jutranji muezin s svojim kričanjem uro pred sončnim vzhodom predrami Luka.

Spet jadrava, tokrat bok in orco preko zaliva Fethiy do 15 milj oddaljenega čudovitega zaliva Wall Bay.  Tokrat se veževa na bok na pomolček gostišča, saj namerava zjutraj odpluti še v temi. Popoldne vleče krepak zahodnik in do večera se kar prijetno osveži. Večerja v tem gostišču je lamb şiş kebap, saj tu slovijo po odlični jagnjetini. Pred spanjem pogledva še »Casino Royal«, filmček o James Bondu.

Odveževa že ob 04,30 zjutraj. Noč je temna, ker luna zaide pred polnočjo, a v polnem brezvetrju uspešno izplujeva skozi ozek preliv na odprto morje. Na rtu Kutoglu naju čaka že kar valovito morje in predvsem sončni svit. Zdani se in spet je svet lepši.

Jutranjega burina ob obali ni več kot za 5 vozlov, kar je premalo za najino razdaljo 35 milj do Marmarisa. Zato nekaj ur še poje motor. Šele zadnjih 10 milj do marmariškega zaliva uspeva spet jadrati. Sidro mečeva tokrat pred mestom Marmaris.

Jutri naju čaka še zadnji obisk črpalke, da za zimo napolniva tank z nafto, nato zaplujeva v marino. V sredo imam obisk jadrarja, v četrtek servis motorja, v petek dvig barke na kopno in v soboto prekrivanje barke z zimsko tendo. V nedeljo pa že poletiva nazaj domov. Torej še 4 vroči dnevi pospravljanja barke…

S tem bo konec nadaljevanke »Dolgo, vroče poletje«, če se še spomnite Mie Farrow in Ryana O’Neila iz naše rosne mladosti.

Naslednje javljanje bo verjetno že kar osebno !

Album s slikami

22. – 27. avgust 2009

Keçü bükü/ISKELE Motel-Kuruca bükü-Bozburun-Kizil Adaşi-Gerbekse-Marmaris (80 Nm)

Posadka: Luka, Tina, Miloš

Zapusti me žena, zamenjajo jo otroci. Z mladino obplujemo polotok Marmarisa najprej po zalivu Hisarönu, nato Yesilova in po južni obali do domače marine. To ruto sem moral namreč prilagoditi posebej dogovorjenemu izletu na potapljanje v zalivu Gökkova, ki mi ga je organiziral avstralec John iz Demir marine. Zato s Tatjano nisva končala v Marmaris Yacht marine in z mladino nismo pluli do Göçeka, kot sem načrtoval pomladi. Tej spremembi ustrezno sva se nato naslednji teden z Lukom spoprijela z daljšo ruto Marmaris-Fethiye-Marmaris v petih dneh.    

Petek, 21.avgust 2009 preživim sam na privezu ISKELE. Tatjana se je odpeljala s taksijem zjutraj ob 6.uri, medtem ko mladina prispe šele v noči na soboto tam okoli 3.ure zjutraj.

Sobota, 22.avgust 2009 po poznem, pravem turškem zajtrku na kopnem pri ISKELE nakupimo hrano in se premaknemo cele pol milje na sidro pod otočkom sredi zaliva Keçi bükü. Nato cel dan lenuharimo med plavanjem, ležanjem na blazini, branjem ali dremanjem. Pred sončnim zahodom uspe mlada ekipa osvojiti vrh otočka, kjer posname serijsko fotoreportažo manekenov in zajcev.

nedelja, 23.avgust 2009 na sidru se prav počasi prebujamo, zajtrkujemo in ob 11h uspemo izpluti. Nimamo dosti milj, zato smo počakali na zahodnik. Res v Hisarönu zalivu so vedno dobre jadralne razmere, brez večjih valov. Orcamo v 8-14 vozlih zahodnika dobre tri ure do sidrišča Kuruca bükü (na tej poti smo bili tam že 4x). Popoldne se kopamo in jemo. Z gumenjakom skočimo na kopno šele proti večeru, da ob rosnih kozarcih hladne pijače v barčku na plaži dočakamo sončni zahod. Tako kot s Tatjano pred 3 dnevi je spet romantično. Razpoloženje je na nivoju in na barki odpremo Casino. Pričnemo turnejo nočnega taroka, ki jo redno opravljamo vse naslednje noči. Seveda vodi Miloš. Midva s Tino sva opotekajoče sreče, medtem ko Luka zaradi svoje gostobesednosti ne uspe pokazati vsej svojih kvartopirskih znanj in ga proglasimo za »mamo«, ki je bila vedno na morju pri taroku le za četrtega soigralca.

ponedeljek, 24.avgust 2009 z motorjem odplujemo do Bozburuna, kjer lahko v radiusu 100m v malem turškem mestecu dobiš vse potrebno: kafiči, gostilne, trgovina (market je le 5m za našo krmo), baklave, mandeljni, kebap, pošta, banka, brivec.. Seveda fanta najprej kupita kakih 16 baklav, skupaj si privoščimo po 1-2 kebapa v jufki, nakupimo svež vaški kruh (oval kot naš hlebec, le visok le 3-4cm in zelo gost, da zdrži svež tudi po teden dni), sadje in zelenjavo. Nato izplujemo na spet standardno moje sidrišče v prelivu med Kizil Adaşijem in plitvinami z antičnimi ruševinami, samo dobro miljo iz mesta. Tam je ves čas čista voda, vedno piha in sidro dobro drži v 5m globine na mivki. Fanta se proti večeru lotita potapljanja in kar hitro najdeta 2 lepi hobotnici. V obsežni skupinski akciji cele posadke jima uspe hobotnici ubiti, prijeti, prinesti na barko in celo očistiti. Tina poskrbi za kuhanje v ekonom loncu in paco, v kateri se bo hobotnica v solati v hladilniku hladila do jutri. Nocoj imamo palačinke in nato spet kazino…

torek, 25.avgust 2009  z motorjem se potegnemo do rta proti grškemu otoku Simi, kjer že ujamemo prve sapice vetra. Takoj za rtom točno opoldne pa potegne močan zahodnik, ki na tem koncu piha v krepkih sunkih 15-25 vozlov. To poznava že s Stašem od lani, ko so naju refuli tako presenetili s prevelikimi jadri, da naju je skoraj obrnilo 180° nazaj od željene smeri. Prav tako mi od lani v tem močnem vetru ni do sidranja v globokem zalivu Bozuk bükü, kjer sunki vetra celo ojačajo in mešajo smeri. Lani nas je prav tu z Robertom in Marijo ponoči celo odneslo z bojo vred. Danes pa po VHF radiu opozarjajo na »Near Gale Warning with 7+ Bf«. Zato se odločimo, da plovbo podaljšamo na jadra vse do zaliva Gerbekse, ki je še 15nm naprej proti Marmarisu. S pol genove in 25 vozli vetra v krmo lepo drvimo pred naraščajočimi valovi in belo peno za nami. Veter se ob obali zelo menja, tako sunki po moči, kot tudi luknje z bonaco in predvsem menjavo smeri glede na kopenski relief. Imamo kar nekaj dela, a v dobrih dveh urah smo že na našem današnjem cilju. Zavijemo v dobro skrit zalivček, ki ima na dnu lepo peščeno plažo, krog in krog pa visoke strmine porasle z borovci, Gerbekse. Seveda je že kar nekaj plovil in kopalcev z guletov. Sidro vržem na 12m in vežemo krmo z ankarolina trakovi na skale na obali. Prvič nam sidro popusti in moramo popraviti. Zdaj drži kot pribito in lahko bomo mirno spali, saj sunki mešajo od enega do drugega polboka v našo krmo še pozno v noč (od 17h do 03h), moč pa je tudi do 30 vozlov.  Voda je kristalno čista in naša potapljača sta spet na delu, tokrat bolj opazovalca kot lovca. Pred sončnim zahodom doživimo še napad os, seveda ravno pri večerji.

Zaradi močnega vetra je kazino nocoj iz kokpita prestavljen v podpalubje..

sreda, 26.avgust 2009 zadnje naše milje poti Marmarisu. Najprej motor, ob vhodu v zaliv malo eksperimentiranja z jadri, a bolj neuspešno, še skok v morje in že sledi privez v domači marini. Vroče. Kosilo kar v menzi marine, počitek na računalniku ali na bazenu kot komu paše in ob 17,30 odplujemo z barko marine v mesto Marmaris. Tam seveda pijača z backgammonom, pa večerja v Marmaris Corner in nakup »cele kile« baklav za sladkosneda fanta.

četrtek, 28.avgust 2009 je po svoje poseben dan. Namenjen je dvema že šolanima CMAS potapljačema (Milošu in Luku) in prvi poskus SCUBA potapljanja za dva nadebudna začetnika (Tino in mene). Izlet nam je organiziral John, ki je skupaj z ženo Pam pred 7 leti prijadral iz Avstralije in se tu zadržal do zdaj. Vodita PADi potapljaški center v idiličnem zalivu Ayin köyu v Gökovi Körfezi. S taksijem nas pridejo iskat v marino in v 1 uri smo dostavljeni v ta center. Tu sopoleg potapljačev  nabrali še snorklarje, veslače in kopalce za sončenje po drugih hotelih, tako da se nas zbere 40. Inštruktorji nas v gromkem angleškem stilu porazdelijo v skupine. Naša potapljača se vkrcata na barko in odplujeta. Opravita dva potopa na 20m. Midva s Tino najprej poslušava PADi uvodno teorijo potapljanja, nato se spoznava z opremo in se našemiva. Nakar imava praktične vaje pod vodo in prvi 20 minutni potop na 3-5m, po kosilu pa še 5 minut do globine 10m. Zanimivo in predvsem uživaško. Hitro nam mine dan in utrujene nas dostavijo zvečer nazaj v marino. S Tino sva celo pridobila začetniški PADi certifikat, ki nama še 6 mesecev omogoča potope z inštruktorjem do 10m. Mhm. 

petek, 27. avgust 2009 zvoni budilka Tini že ob 6,10. Taksi odpelje Tino in Miloša v Dalaman na letališče, z Lukom pa po zajtrku izplujeva še za 5 dni proti jugu, preden začneva s pospravljanjem barke za zimo.

Priznati moram, da mi je ta teden že malo preveč. Letos sem se ob tem res počitniškem tempu potepanja od zalivčka do zalivčka, brez kakega resnejšega izziva, brez večjih jadralnih razdalj, že kar malo preobjedel počitnikovanja. Potrebujem spet malo več dinamike. A Luka si je zaželel, da malo le še poplujeva in zastavila sva si ruto, ki je podobna prvi letošnji ruti od 1.maja: do zaliva Fethiy in Göçeka ter nazaj v petih dneh. To je kar napeto, saj imava dnevno med 25 do 45 milj.

Album s slikami