Življenje na krovu jadrnice v sredi oceana je sestavljeno iz 3 stvari: delovnih dolžnosti, prehranjevanja in skrbi ladijske opreme.

Dolžnosti so razdeljene na 3 izmene: Marko in Boris, Jure in Matjaz in Peter (ponoči v paru še z nekom drugim). Izmene so od 8-12, 12-16, 16-20, 20-23, 23-02, 2-5 in 5-8. Vsak dežurni mora priti na izmeno točno sam od sebe. Oba dežurna imata life jackete in sta pripeta, imata rokavice in ponoči čelko. Večino časa je krmilo na autopilotu, vendar elektronika lahko zataji (in to se zgodi precej pogosto, posebej v močnem vetru ali visokem morju), zato mora v bližini vedno biti eden od posadke. Špinaker s skoraj 200 m2 je bil zelo obremenjen in smo morali ves čas preverjati vrvi in jih premoščati, da ne bi preobremenili materiala. Zaradi raznovrstnih smeri valov ladjo občasno tudi stresajo močni sunki. Jadrne vreče in posebej boom ter palica za špinaker morajo biti dodatno prišvrščeni z varovalnimi vrvmi. Dežurni mora vedno skrbeti za čist horizont in se umikati možnim srečanjem z drugimi plovili. Čeprav se sliši čudno, ocean ni prazen; ob afriški obali smo srečali kar nekaj tovornih ladij in med menjavo smeri proti jugu smo srečali kar nekaj ARC jadrnic, ki so se nam bližale z severovzhoda. Dežurni prav tako vodi ladijski dnevnik in beleži pozicijo vsako uro, prav tako pa prevožene milje, veter, morje ter vidljivost. Ves čas poslušamo VHF kanal 16 in 77 (uradni ARC kanal) ter preverjamo stanje akumulatorjev ter električne porabe. Med dnevno svetlobo dežurni prav tako skrbi za vleko vabe in mora poklicati Markota ali Jureta če riba zagrize. Prvi teden smo ujeli 2 mahi mahija, izgubili pa 3 vabe, ki so nam jih večje ribe strgale z laksa.

Naša edina vez v svet je iridium satelitski telefon z izmenjavo e-mailov. Dvakrat dnevno prejmemo e-mail z ARC-a. Prvi prispe ob 11 dopoldne in nam poda vremensko napoved po sektorjih na naši poti za 24, 48 ur in 5 dni vnaprej. Drugi pa prispe ob 5 popoldne in sporoči pozicije vseh udeležencev. Tega e-maila se posebej veselimo, saj nas vedno zanima koliko udeležencev smo prehiteli. Enaka komunikacija nam je dovoljena 2 do 3krat tedensko, da kontaktiramo naše družine.

Prehranjevanje sestoji iz 2 skupnih obrokov, zajtrkom in kosilom. Zjutraj se najprej postreže vroča kava in čaj. Po tem Peter zažene generator medtem ko Jure ali Matjaz zamesita svež kruh v električni pečici. Generator teče toliko časa, dokler akumulator ni poln in desalinator ne napolni tankov. Za zajtrk imamo na voljo šunko, jajca, maslo, salamo, sir, sašimi (sveža riba s sojino omako) ali pa samo jogurt z mislimi. Vedno je tudi kakšen eksotičen dodatek, kot na primer avokado, mango, limone ali banane. Glavni topel obrok je okrog 4 popoldne. Ne morem našteti vseh specialitet našega glavnega kuharja, Jureta, vendar so vsa ročno pripravljena (nič instant hrane!), zelo okusna in, kdaj pa kdaj, zelo eksotična (školjke, golaž, svinjina v pečici,…). Med izmenami lahko dežurni vzamejo kaj sadja (jabolka, pomaranče, banane) ali pa piškote. Vsak član posadke ima svojo plastenko z imenom, da lahko nadziramo dnevno porabo vode. Vsak mora piti dovolj, da ne dehidrira. Potujemo proti jugu (1 stopinjo na dan!) in vsak dan je bolj toplo (morje ima 24 C). Enkrat dnevno smo tudi izven dosega našega kapitana in takrat si privoščimo kanček alkohola (šilce ruma ali jaeggermeistra, malo pivo ali kozarec vina), da ohranjamo naš imunski sistem.

Oprema jadrnice je močno izpostavljena morju in vetru; mehanika in elektronika se lahko pokvari, vrvi se lahko poškodujejo, vijaki izvijejo, Murphy pa je prav tako na delu. Zato enkrat dnevno Peter ali Marko preverita vso opremo na krovu. Vsak dan imamo tudi kaj za popraviti. Najhujša poškodba do zdaj je bil strgan parasailor špinaker. Z njim smo jadrali 50 ur v vetrovih od 18-23 vozlov in nepričakovano se je strgal, jadro je potegnilo naprej in s sunkom vetra strgalo ves spodnji del ter še 2 metra vertikalno. Škoda je bila tako huda da jadro čaka na popravilo pri jadrarju, mi pa smo izgubili vir naše hitrosti. Dan pred tem se je pokvaril električni vinč vendar smo naslednji dan ugotovili, da je bil samo preobremenjen. Prav tako imamo probleme z zapiranjem propelerja. Peter krivi delavce v Punatu ki naj bi ga premazali preveč na debelo. In seveda je še kup drugih stvari…

A zdaj moram končati, saj imamo ugriz! Jure je že pri palici in moram mu pomagati…

POSADKA:
Kako začeti? “Štirje mornarji, da ne omenjam kapitana Petra”, ali “sanjsko jadralno moštvo”, ali pa morda le: skupina petih muškarca, ki želijo uresničiti njihove sanje o prečenju oceana. Nekateri izmed nas so to vzeli kot izziv, nekateri kot test za prihodnje pustolovščine, eden pa celo kot začetek novega življenjskega obdobja…

Posadka je (smo):
Peter, lastnik jadrnice My GIN’S in kapitan, star 67 let, upokojen IT salesman in manager,

Marko, co-skipper, še ne 55, CHT/IT svetovalec,

Jure, glavni kuhar, star 56 let, IT manager in poslovnež,

Matjaž, pomočnik kuharja, še ne 61, CHT/IT manager, in

Boris, sail trimmer, star 57 let, gradbeni inženir v pripravah na pokoj.

Vsi izmed nas imamo nekaj 10 let jadralnih izkušenj, štiri izmed nas pa smo tudi lastniki plovil kot strokovnjaki z računalniške industrije. Vsi počasi sivimo, seniorji. In vsi imamo posebno ljubezen za naravo in morje. Za vse izmed nas razen kapitana je to prvo prečenje Atlantika.

Peter ima prvo in zadnjo besedo. Je lastnik, gostitelj in kapitan. Svoje prvo prečenje je doživel lani z ARC 2008 rallyjem na čarterirani First-47. Načrtuje jadrati po Karibih za nekaj mesecev, nato pa se vrniti v Evropo maja naslednje leto z ARC EUROPE 2010. Praktično celotno delovno obdobje je bil zelo aktiven salesman in mednaroden prodajni manager v dobro znani ameriški računalniški korporaciji, sebi pa je dovolil le minimalne oddahe, ki jih je izkoristil za jadranje po različnih koncih sveta. Po upokojitvi si je kupil sanjsko darilo, lepo jadrnico (poglej kasneje, o ladji). Njegove sanje se zdaj uresničujejo. Kot predsednik odborov in oddelkov dobro ve, kako motivirati in voditi team in tudi našo posadko. To je namreč kar zahtevno delo, posebej v pomembnih situacijah glede manevrov, ali pa presoja o pravilnem razvoju vremena.

Marko je “madchen fur alles”, z izjemo kuhe. Je uraden fotograf, ribič, skipper, popravljalec in pisatelj ladijskega dnevnika. Njegova prva zaposlitev zjutraj je, da preveri, če je vaba pravilno vlečena v vodi, enkrat na dan pa prehodi palubo in preveri vso jadralno opremo. Prav tako je team builder, ko morala na krovu pade – in to se zgodi precej hitro, ko je skupina fantov omejenih na zelo majhni površini, stran od družin in služb.

Jure je zelo redek specialist. Poleg tega, da je jadralec in lastnik nove X-yachte je njegov hobi kuhanje. In to ne kuhanje za preživetje, ne, temveč kuhanje polnih, bogatih in okusnih obrokov. Morda je razočaral Petra ob nakupu hrane, ko je zapravil precej denarja za raznovrstno hrano (za kapitana). Ampak vsak dan je kapitan bolj zainteresiran v njegovem delu, presenečen z vsakim novim obrokom. To jadranje je definitivno gurmansko jadranje!

Matjaž je tih, a kljub temu zelo priročen podpornik vsakršne akcije na krovu. Njegova posebnost je pomoč Juretu v kuhinji. Vsi pa se zanašamo nanj, ko je helmman ali bowman.

Boris je delno hendikepiran, saj je na krovu z 4 IT specialisti, prav tako pa z njegovim zoprnim štartom, saj ga je prve 3 dni izdal želodec, tako da ni delil našega navdušenja nad obroki. Pritoževal se je, da je slab, ampak njegov močan glas je izražal zdrav spanec. Od danes naprej je v redu, ozdravljen in predvsem lačen. Kot trimmer se specializira v pravilni postavitvi špinakerja. Uradno je tudi naš kamerman in tako snema življenje na krovu v dinamičnih, sproščenih in celo ganljivih trenutkih.

Od časa do časa imamo tudi druge goste: skoraj vsako jutro na krovu najdemo leteče ribe. Včeraj smo ujeli lepo ribo mahi mahi, prvo ribo na našem potovanju. Jure je bil dobitnik in zdaj uči Markota, kako se zadevi pravilno streže, glede na Markotov neuspeh dan prej.

Zdaj pa moram končati, Jure streže aromatično školjčno juho. Mlado Rioha vino bi šlo zraven, kaj menite?

LADJA:
Ste kdaj videli lepotico My GIN’S? Če niste, naj vam omenim nekaj detajlov.
Jadrnica je s Švedske, Halberg-Rassy 48 (14,99 m), zgrajena močno za oceane z centralnim kokpitom in opremljena z mnogimi jadri: glavno, genova, furling jib, cutter, storm jib, trysail, genaker in parasailor špinaker (190 m2). Vgrajen motor je Volvotov 10 HP. Upamo, da nam ga ne bo treba uporabiti. Od zadnje nedelje imamo močan severovzhnodnik, vzhodnik z močjo 4-6 Bf. Samo z glavnim jadrom in genovo ali parasailom ali špinakerjem dosegamo hitrost 7-9 vozlov. Do zdaj smo jadra zamenjevali enkrat na 2 dni (precej mirno). Upajmo, da nam veter še naprej tako piha.

Jadrnica je dobro opremljena z nautično opremo, charter plotterjem, radarjem, Navtexom, VHF/GMDSS radiom, iridium satelitskim telefonom, 2 hladilnikoma, mikrovalovko, električnim štedilnikom, električno pečico, bojlerjem, pralnim strojem in desalinatorjem. Peter je vgradil 3 električna omrežja, ki so aktivna ves čas – 12V baterije, 24V baterije in 220V inverter. Energijo delamo dnevno z generatorjem. Običajno zjutraj, ko Jure začne peči svež kruh, Peter zažene generator, da napolni baterije in naredi pitno vodo. Pitna voda na jadrnici je samo z desalinatorja, saj namreč klorirana voda s cevi lahko poškoduje desalinator. Tako da imamo na krovu vedno pitno vodo. Tuširamo se dvakrat tedensko in Peter uporablja pralni stroj. Precej luksuzno za prečenje oceana, se strinjate?

Vlečemo vabo z dobro ribiško opremo, trikrat smo imeli že prijem, vendar smo ribo pripeljali na krov le enkrat. Do zdaj smo izgubili 2 vabi, obe odtrgani zaradi premočne ribe. Če pomagate držati pesti, bomo morda celo še bolj uspešni…