Date: 14.10. 2009

Peter Testen se javlja iz Tunisa

Marko,

prispeli smo v Tunis, na poti pa smo si ogledali tudi Eolske in Egadijske otoke. Bilo je vec z motorjem kot z jadri. Danes se mi je pokvaril moj office racunalnik, potem ko ga je Microsoft posilil z 27 MB upgradom. Zato bom do 6. 11 dosegljiv  preko iridiuma in tega naslova. Ce mi pises, prosim samo kratke tekste brez slik in priponk. Cital bom enkrat na dan in to dopoldne.

Moj telefon na morju je   +8816 31640410. Kadar dela motor, telefona ne slisim, za to poskusi veckrat.

 V soboto gremo naprej proti Gibraltarju.

Lep pozdrav, Peter

 

Date:  28.10. 2009

Peter Testen se javlja že z Atlantika

 

Zdravo Marko,

 

Seveda uporabljam vremenske napovedi in nasega vremenarja. Ko si enkrat zunaj na odprtem morju, je vremenska napoved dobra samo se za psiholosko pripravo posadke in izbiro jader. Ce imas omejen cas, moras naprej.  In  50 vozlov ni nekaj ,cesar bi se na HR 48 bal. Je pa lahko precej neudobno, ce traja 4 do 5 dni z majhnimi presledki, ko piha malo manj(20 do 30 vozlov).

Sedaj sem ze 160 milj juzno od Tarife.

Prehod skozi ozino je bil v idealnih pogojih – brez protitoka in z levantom 7 Bf  ter valovi od zadaj do 1,5 m od 13 do 15 ob soncnem vremenu.

Nek program mi obcasno skorunpira datum v outlook in ga bom moral definirati v BIOSu.

Ce pritisnes reply, prosim zbrisi prej staro posto.

Prosim, se enkrat razlozi posadki, da gremo na jadranje brez gostiln in sprehodov po rivi, zato naj bo garderoba predvsem funkcionalna in MAJHNA. Ne pozabi GPS.

Poslji mi podatke o vasem prihodu, ker je moj office racunalnik moral domov na popravilo. en clan posadke je vstavil svoj USB za fotografije in mi nalozil bogato zbirko virusov, ki je zelo hitro poskrbela za modri ekran brez bootup-a sanse.  Zato te prosim, da, si za tvoj fotoaparat nabavis dodatno kartico z ustrezno kapaciteto.

Jure naj razmislja o jedilniku in kolicini hrane – obroki opisani po dnevih za 20 dni. Naj se zaveda, da bo le malo dni, ko bos lahko imel kroznik na mizi in uporabljal noz in vilice. Na barki je dobra zbirka receptov za enoloncnice. Predvsem naj prinese zacimbe, ki jih bo potreboval. Tu imamo samo sol in poper..

 

Lep pozdrav,

Peter

 

Date      30.10. 2009

 

Marko,

 

se 200 milj do Las Palmasa, veter 10-14 vozlov, idealno za ucenje dela z novim spinakerjem.

 Prinesite 2 sliki s seboj za ARC izkaznico.

 Cetrtek, petek in sobota bodo kar intenzivni, ker moramo nabavljati, oprati in zloziti, skuhati nekaj obrokov in jih zamrzniti, trenirati   spinaker podnevi in ponoci, in dobro vecerjati ob riohi…

 

Lep pozdrav,

Peter

 

Luka, zdravo!

 

Evo prilagam se dve notici za na blog. Seveda jih ti prej ustrezno lektoricno in oblikovno obdelaj. Opazam, da moja anglescina ni ravno na pisateljskem nivoju, tu pa tudi ni nobene inspiracije v pomoc.

 

Mi smo odrezani od interneta in tako ne morem spremljati tvojega dela, a ti zaupam in hvala ti.

—————————————————————————————————————————————–

Date      Mon, Nov 16, 2009 at 10:48 PM

Luka,

prosim še za tole objavo, ki naj bo kar takoj odprta spodaj pod slikicami

 Hvala ti

 

Če boš kaj nujno rabil,

imam email naslov gins.pt@mailasail.com ali telefon +881631640410.

 

Drži se,

Marko

——————————————————————————————————————–

PRED ODHODOM

 

Ne vem od kod človeku že od nekdaj hrepenenje po prečenju oceanov, kot tudi ne vem, kaj človeka vleče na gorske vrhove sveta. Obe vrsti silnic sem že dodobra okusil, le da bom na oceanih šele zdaj prvič uresničil svojo željo.

 

Čeprav sem kupil in opremil svojo jadrnico za pot okoli sveta, sem se zaenkrat zadovoljil s potepanji po tistem delu svetovnih morij, ki so bila poznana Odiseju, to je Sredozemlju. Pot okoli sveta namreč zahteva preveč časa, pa tudi truda, da zbereš posadke za dolga prečenja odprtih morij. Samotar pa nisem in me short-handed plovba samcev enostavno ne zanima. A prav nam Evropejcem najbolj poznani ocean Atlantik me vleče že celo desetletje in tokrat se mi je ponudila ugodna priložnost.

 

Peter, moj nekdanji šef v Hewlett-Packardu me je leta 1985 prepričal, da se mu pridružim na jadranju Atene-Rodos na potovalni charter jadrnici Kavos-35. Kot zaprisežen planinec sem se dolgo upiral temu povabilu, saj sem takrat jadralce istovetil z modno nobleso meščanov in bogatašev. Bil sem prepričan, da je pravi stik s surovo naravo možen le v gorah. A šel sem vseeno. In po dveh tednih pravega moškega jadranja v vseh mogočih vremenskih razmerah sem se vrnil domov zasvojen z jadranjem. Po 20 letih sva se ponovno srečala, oba kot srečna lastnika švedskih jadrnic in postala soseda v marini Punat na Krku. Peter se je lansko jesen odzval vabilu na mojo turško fešto in predstavitvijo plovbe preko Grčije v Turčijo. Navdušen nad številno udeležbo mojih prijateljev iz krogov jadralnih navdušencev, se je zadržal malo dlje.  Beseda je dala besedo in na koncu mi je razkril, da se bo čez mesec dni udeležil rallyja preko Atlantika, ARC 2008 na jadrnici First-47, angleškega lastnika, ki je na komercialni osnovi preko interneta zbral posadko z vseh koncev sveta. Tako je šel v izvidnico. Čez zimo je padla njegova odločitev, da preči Atlantik tudi s svojo barko. Ko me je letošnjo pomlad poklical po telefonu in me povprašal, če bi me zanimalo, da se mu pridružim, nisem dolgo pomišljal. Celo več, ponudil sem mu, da zberem celotno posadko med mojimi izkušenimi jadralskimi prijatelji. Sledil je spoznavni večer, pa testno jadranje iz Punata  na njegovi jadrnici Halberg Rassy 48, prebiranje ustrezne strokovne literature, iskanje najcenejše variante letalskih vozovnic, iskanje specialnih nezgodnih zavarovanj, cepljenja (recimo za tetanus), zadnji preventivni obiski zobozdravnika in zdravnika, zlaganje priročnega kompleta zdravil, manjši dodatni nakupi opreme in že je tu jesen in november pred štartom.

 

Peter je že 3. oktobra izplul iz Punata na Krku za Las Palmas na Gran Canarii v  Kanarskem otočju na severozahodu Afrike, kamor je prispel pred 2 tednoma. Na poti je skoraj do Tunisa pretežno motoriral. Ustavil se je le na Siciliji, Eolskih otokih in Tunisu. Od tu dalje proti Gibraltarju je imel smolo z vremenom in moral se je prebijati skozi orkanski veter in zelo visoko morje do Balearov. Skozi Gibraltar in dalje ob Afriki je imel ugodne krmne vetrove in prijetno jadranje. Kot nam sporoča, je barka dobro prestala hude preizkušnje. Zdaj vrši končne priprave na prečenje. V nedeljo, 15. novembra se je pričelo ARC dogajanje na Gran Canarii.

 

Naša posadka 4 jadralcev za prečenje Atlantika poleti za Las Palmas iz Münchna v sredo, 18. novembra. Čakajo nas samo trije dnevi za trening z menjavami jader, nakupe vseh živil in zadnje priprave opreme in barke. Do takrat pa odštevamo dneve, ko se moramo paziti, da koga od nas ne okuži pandemična gripa ali kako drugače izda zdravje.

 

V nedeljo, 22. novembra bo topovski strel s trdnjave nad luko oznanil štart regate in rallyja ARC 2009, že tradicionalne največje tovrstne tekme potovalnih jadrnic na svetu. (ARC-Atlantic Rally for Cruisers je ustanovil, patentiral in razvil v poslovno uspešen svetovni jadralski spektakel poznani romunski pomorec Jimmy Cornell in ga še pred gospodarsko krizo donosno prodal angleškemu World Cruising Clubu). 

 

Potem bo šlo zares. Pred nami bo skoraj 2800 navtičnih milj (preko 5000 km) direktne linije do Karibskih otokov na drugi strani Atlantika. Razdalja je prevelika za motorne jahte, saj na oceanih odloča veter.  In tega bomo iskali ali bolj južno ob Afriki proti Kapverdskim otokom ali bolj zahodno proti Ameriki. Prej bomo našli za ta čas značilne severozahodne pasatne vetrove (trade winds), prej bomo lahko naš premec obrnili v smeri St.Lucie. V tem primeru bomo lahko razvili špinaker in hitro napredovali proti cilju. Slabo bo, če vetra ne bo in nas bodo oceanski valovi rolali, medtem ko nam bodo kopnele zaloge vode in hrane brez napredovanja proti cilju. Ne želimo pa si tudi ne nepričakovanih prehodov ciklonov, ali bog ne daj, orkanov. Zato držimo pesti, da nam bo narava mila,

da bodo jadra, tehnika in pet moških duš ujetih tri tedne na 15 metrski lupinici sredi morja zdržala neprekinjeno guganje, dežuranje za krmilom in trimanje jader.

 

Za 16. decembra imamo vsi s Petrom vred kupljene letalske vozovnice s St.Lucie za London in upamo, da bomo do takrat dosegli cilj.

 

Kako bo s satelitskim telefonom iridium, ki bo sredi morja naša edina direktna povezava s svetom, še ne vem, zato žal ne morem obljubiti rednega poročanja. Mogoče pa se vmes le kdaj oglasim s kakšno novičko na tejle spletni strani. Zagotovo pa bo delovalo ARCovo spremljanje naših pozicij plovbe in dnevnih napredovanj proti cilju.

 

Date      Fri, Nov 27, 2009 at 7:18 PM

 

THE CREW

How to start: “Four men on board, not to mention Peter, our cap” or “Team of sailing dream” or just:

We are five men, who want to fulfill our wish of crossing the ocean. Some of us took it as a challenge, some as a test for future adventures, one even as a start of new life period..

Our data:

Peter, My GIN’S owner and the captain, age 67, retired IT Salesmen and Manager ,

Marko, co-skipper, not yet 55, CHT/IT consultant,

Jure, chef (main cook), age 56, IT manager and enterpreneaur,

Matjaz, assistant cook, not yet 61, CHT/IT manager,

Boris, sails trimmer, age 57, construction engineer preparing for retirement.

All with several decades sailing experiences, four of us even boat owners and specialists from computer industry. All with more and more pale silver white heads, seniors. All having in our hearts a special place for a nature and a sea. For all of us, except the captain, the first crossing of Atlantic.

 

Peter has the first and the last word. He is the owner, our host and the captain. He made his first crossing last year within ARC 2008 rally on a chartered First-47. He plans to spend several months sailing on Carribean and afterthen to return with ARC EUROPE 2010 back to Europe in May next year. He spent all of his employment as a very active salesmen and international sales manager in well known american computer corporation, allowing to his busy life for the company only short sailing trips in very different places of our Earth. After retirement he gave himself a dreaming gift, a nice sailing yacht (see later about the boat). His dreams are now taking place. As a chairman he knows how to motivate and lead the teams and also our crew. It is quite a callenging job, especially in touchy situations of wrong manevers or judging about the right weather development.

 

Marko is “madchen fur alles” except cooking. He is official photographer, fisherman, skipper, boat owner serviceman, logkeeper. His first job in the morning is to check if the lure is properly in the water, once a day going arround the deck to check the riggings, being team builder, when athmosphere (the crew moral) on board falls – and it happens quite easy after a group of men is captured to a very small area apart of their families and jobs.

 

Jure is a very rare specialist. Besides being a sailor and owner of a bright new X-yacht, his hobby is cooking. And not just cooking for feeding people, but cooking for enjoying rich tasteful delicious meals. He had maybe disappointed Peter within shopping provisions, being for our captain too spendfull and rich in his selection of food. But day after day our captain is more interested in his work being surprised upon his deliciuos meals. This tour is also a gourmet tour!

 

Matjaz is a silent but very handy supporter of any action on board. His first speciality is to help Jure in the kitchen. But we all rely on him either when he is helmman or bowman.

 

Boris is a bit handicapped being with four IT specialists and also with his poor start, when his stomach failed for first 3 days not allowing him to follow our joy in meals. He had complaint to be weak, but his strong saw voice has been expressing healthy sleep all the time.From today on he is back, recovered and having hunger, too. As a trimmer he specilises himself for the right spinnaker sheet (the green one). Officially he is also our camerman recording the life on board in actions, relaxing and even touchy moments.

 

Sometimes we have also other guests: almost every morning we find a flying fish on board. Yesterday we caught a nice mahi mahi fish, first fish on our journey. Jure was the winner and now he give lessons to Marko, how to do it, due to his lost of one a day before.

 

Now I have to stop, since Jure just serves the aromatic

clam chouder from shells. A young Rioha rose wine will go with, what do you think?

 

 

THE BOAT

Have you ever seen the beautiful sailing yacht “My GIN’S”?

If not, let me give you some details.

She is swedish girl from Halberg Rassy, 48 feet long (14,99 m), strong built for oceans with a central cockpit and armed with many sails: main, genoa, furling jib, cutter, storm jib, trysail, gennaker and parasailor spinnaker (190 m2). Installed engine is Volvo 10 HP. We hope there will be no need for the engine on this crossing. Since our start last Sunday we have strong NE, ENE winds of 4-6 Bf. Using main sail with genoa or just a single parasailor spinnaker we sail with a speed of 7-9 knots. In a quite stabile situation we have changed sails once every two days so far. Let us hope, the wind will stay supporting us.

 

The yacht is well equiped with nautic instruments, charter plotter, radar, Navtex, VHF/GMDSS radio, iridium satelite telephone, 2 refridgerators, microwave stove, electric glass-ceramic cooker, electric stove, boiler, washing machine and desalinator. Peter installed three electric circuits that are active all the time: 12V batteries, 24V batteries and 220V inverter. We make the energy daily with generator. Usually in the morning, when Jure start baking fresh bread, Peter starts generator to refill the batteries and make fresh water. Fresh water on the boat is just from desalinator since chlored water from pipes can damage thin membranes of desalinator. So we do everywhere on the boat use fresh water. We take showers twice a week and Peter uses washing machine. Quite a luxury life on a sailing accross the ocean, don’t you agree?

 

We troll a lure with a good fishing equipment, having already three baites, but having luck to bring the fish on board only once. So far we lost two lures, both cutted by a stronger fish. If you help us keeping fingers crossed, we can even be more successful…

 

Date      Sun, Nov 29, 2009 at 4:28 PM

Pozdravljen, mojster kolokvijas!

 

Torej si s prvo serijo drugega letnika ze opravil. Vsaka cast tudi za priznanje odlicnemu studentu. Ali ni v zivljenju najlepse ravno to, kar si je clovek zasluzil sam? Prav vesel sem, da si zadel tudi pravi studij zate. Zdaj le drzi tempo, da zaceto delo (faks) tudi koncas. Pa oprosti, ne zelim drzati pridig…

 

Danes spet nekaj vrstic za na blog:

 ———————————————

OUR TYPICAL DAY

Living on board of a sailing yacht in the middle of the ocean is defined with three major streams: duties at helm, feeding the body and taking care for the yacht hardware.

 

DUTIES are schedulled in three guards Marko&Boris, Jure&Matjaz, Peter(& one of us during night). As a day has 24 hours, the guard shifts are 08-12, 12-16, 16-20, 20-23, 23-02, 02-05, 05-08 and next day again. Every guard has to take care to come on duty on its own at least 5 minutes before start. Both guards are dressed in life jackets and schackles, sailing gloves and during night with a light tourch on head. Most of the time the helm is guided by autopilot, but as electronics can fail (and it happens quite often, especialy in strong winds or high seas) a man has to ready to react fast. The spinnaker sail with almost 200 m2 was very heavy loaded and we had to control it all the time with checking all ropes and changing their positions not to overload materials on same points. Since ocean waves are comming from quite different directions, unpredictable shakes are waving the boat. Sail sheets and particulary boom and spinnaker pole has to be secured with preventer ropes. Guard has to take care of the clear horyzon, avoiding any possible colisions with other boats. And do not expect the ocean is empty: along african coast we met some transport ships, while changing our course to west, we crossed our way with several ARC sailors approaching us from northeast. Guards lead also the Logbook recording every hour our position, course, miles done, wind, sea and visibility status. We listen to VHF channel 16 and ARC’s official channel 77 and we are checking the batteries and electrical consumption. During a daylight guards also troll lure for fish and call Jure or Marko, if there is a baite. First week we caught 2 nice mahi mahies, while we lost three lures with bigger monsters who either cut steel wire or cut the lax line.

 

Our only real communication with the world on the ocean is iridium satelite phone with email exchange. Twice a day we receive email from ARC. The first at 11 a.m. is giving us the weather forecast by sectors on our way to Carribean for 24, 48 hours and 5 days, the second one is after 5 p.m. bringing last day positions of all ARC participants. (and we are all looking forward to get these news to calculate, how many competitors we have taken over in last night..). Same communication ways are allowed to crew to use once to twice a week for contacting their families.

 

FEEDING consists of 2 group meals, a breakfast and a dinner. In the morning hot coffee and tea is served first. Afterthen Peter starts the generator, while Jure or Matjaz are baking fresh bread in the electrical stove. Generator is on as long the batteries are not refilled and the desalinator does not make enough fresh water to fill tanks. For breakfast we have ham and eggs, butter, salamas, cheese, sashimi (fresh fish with soya souce), or just yogurt with muesly. Always there is also some exotic addition like avocado, mango, lemons or bananas. Major warm meal is arround 4 p.m. I cannot list here all the specialities of our chef de cuisine, Jure, but all are hand made (no instant food!), very tastefull and in some cases even very exotic (shells, gulash, pork in stove, etc.). During shifts guards also take some fruits (apples, oranges, bananas) or sweets. Every crew member has his plastic bottle with his name, where we control our personal water consumption. We have to drink enough not to become dehidrated. We are travelling south (one degree per day!) and every day is more warm (the sea water is 24 C). Once a day we are out of our captain’s control trying a short alcochol drink (one swollow of rum or jaeggermeister, one small bier or a glass of wine) to keep our imune systems healthy.

 

HARDWARE of the yacht is on such a journey heavilly exposed to strong forces of the wind or sea, mechanics or electronics can have failures, ropes can be damaged, screws unscrewed and murphy is on his way all the time, too. So, once a day Peter or Marko check all the riggings. And every day we do have some work in repairs. Major damage until now was the broken parasailor spinnaker. We had sailed it 50 hours under winds of 18-23 knots and unexpectedly a roll of its stairboard sheet broke, sheet jumped ahead, sail was free and with a wind gust pushed on downhaul guy so strong to cut all the bootom and even 2 meters vertically. The damage is such, the sail has to wait for a serious repair at the sailmaker and we lost the major arm of our speed. A day before failed electric winch, but we found next day that it was just overloaded. We have problems with closing the Gore propeler. Peter claims the antifouling painters in Punat, who painted propeler too thick. And there are also other small things …

 

But now I have to stop, since the fish line is in action. Jure is already there to roll the fish out and I have to help him. It was another mahi mahi… Ocean still lives!

 

Date      Tue, Dec 1, 2009 at 10:03 AM

Luka, zdravo!

 

Najprej ti hvala za vrstice, ki si mi jih napisal. Tako vsaj izvem kaj novega v tej popolni izolaciji sredi morja. Danes je torek in upam, da ti tudi tretji kolokvij uspe.

 

Pri nas je postalo ze kar precej monotono. Edini adrenalin trosim, ko zapoje ribiska palica. Vceraj je bil dezurni Jure in je potegnil ven dva lepa mahi mahija. Sam se nisem imel te srece, ceprav sem imel ze 4 prijeme. Danes mi je najprej zajel mocan mahi mahi, s katerim sva se dajala pol ure. Spremljala me je cela posadka, a na koncu se mi je kakih 30 metrov za naso krmo uspel sneti s trnka. Cez nekaj ur p je zapelo tako, zares. Laks se je vrtel, da je spula kar piskala. Ustavljati sem zacel sele, ko mi je na kolescku zacelo zmanjkovati laksa (300m). Nato sva se dajala kake cetrt ure. Bila je ogromna tuna in koncno mi je vabo tako odgriznila, da je na laksu ostalo le nekaj milimetrov plastike od ribice.

 

Hvala ti za ponudbo, da lahko pisem v slovenscini in bos ti prevedel v anglescino. Evo naslednja objava:

—————————————————————————————————————————————

NA POL POTI

Val se s pokom razleti ob steni kabine v premcu in me predrami. Prizgem luc. Se 10 minut je do najine nocne straze. Pretegnem razbolelo telo. Zadnje dni nas tako posteno ziblje, da je se najvecja umetnost najti ustrezen polozaj na postelji za spanje ali pa se sprehoditi po podpalubju brez udarca ob steno ali druge ovire. Zelodec in glava sta se nam ze davno prilagodila na valovanje, le misicevje mora stalno delati, tudi med spancem. Vstanem in zbudim se Borisa. Opotekajoce zlezeva v kabino stranisca in v salon po obleko in jopic. Peter je zakljucil svojo izmeno. Nic posebnega, pravi, vpise zadnje podatke v log dnevnika plovbe in odide spat. Midva se zavihtiva v kokpit.

 

Noc je svetla, saj imamo polno Luno. Nebo se vsakih nekaj ur delno pooblaci. Obcasno oblaki narastejo in za 2-5 minut z rahlim dezjem poskropijo barko, nato pa hitro izpuhtijo in spet je nad nami jasno zvezdno nebo. Toplo je, saj potujemo na jug. Morje ima ze nekaj dni 26 stopinj (a ga ni se nihce okusil, ker ves cas jadramo s polno hitrostjo), zrak ima od 27 do 29 stopinj.

 

Za krmo barke se kotalijo 4 do 5 metrski valovi. Vecinoma nas kar ponesejo naprej. Le obcasno nas kak val zadene s strani in takrat barka zajeci, slisi se po ob boku in ropot posode ali druge krame v podpalubju. Ze tretji dan imamo bolj ali manj konstanten E do ESE veter 5 do 7 Bf (20-27 vozlov) iz zahoda do jugozahoda. Postavljeno imamo glavno jadro in tretjino genove s precko v kombinaciji metuljcka. Tako v smeri proti zahodu (kurz 260 stopinj) dosegamo 7 do 9 vozlov hitrosti. Izkoriscamo najprimernejso smer glede na veter, da potujemo hitreje, ceprav je to delno iz direktne smeri na nas cilj v Karibih. Izbrati idealno smer je namrec kar zahtevna takticna naloga. Po eni strani je tu sfericna geometrija, ko navigator ne more na karti potegniti kar ravne crte, saj gre za pot po obodu krogle, po drugi strani pa kljub nekajdnevni vremenski napovedi tudi nisi povsem preprican, kaksen veter te caka cez nekaj dni bolj proti zahodu. Obstaja pa enostavno pravilo starih pomorcev za precenje Atlantika s Kanarskih otokov: “Pluj proti jugu tako dolgo, da se ti zacne topiti maslo, nato zavij na zahod in nasel bos pasate.”

 

Zdaj ze dva dni nismo spremenili jader. V eni uri uspemi narediti razdaljo 2 minut proti jugu in 7 minut proti zahodu.

Ze dva dni nismo na nasem obzorju zasledili nobenega plovila. Vodeca tekmovalna jadrnica ARCa WALLY80 (27 metrski turski regatnik) je pred dnevi opozorila, da je skoraj oplazila zapuscen ribiski coln. A oni so ze 800 milj pred nami. Vecina udelezencev ARCa je se 1-3 stopinje zemljepisne sirine nad nami, le kakih 10 jadrnic jih je juzneje od nas. Po sporocenih dnevnih pozicijah, ki nam jih poslje organizator, smo nekako v prvi polovici (med 90. – 100.mestom od 230 prijavljenih). Kot vemo je 10 bark ze odstopilo, dve pa sta startali dan za nami.

 

In zdaj se oglasi Boris v kokpitu: “Odstevam tri-dva-ena-nic, prepluli smo 38.poldnevnik na zahodu!” To je tocka, ki je priblizno pol nase poti! Smo se vedno 30.novembra in ura je 23:22:31 po UTC. Ce je v Sloveniji casovna cona UTC+1, smo mi trenutno v lokalni casovni coni UTC-1 in bomo jutri ponovno prestavili uro se za eno nazaj. Na nasem logu (merilcu prevozenih milj) je za nami od Las Palmasa 1552 navticnih milj, za kar smo potrebovali 9 dni in 10 ur. Pred nami je se dobrih 1300 Nm idealne direktne poti do St.Lucie. Ce bo vreme na nasi strani, bi lahko cilj dosegli med 11. in 12.decembrom. Do takrat pa nas caka se kar nekaj guganja.

 

Kapitan nam je obljubil, da bomo ob skupnem zajtrku proslavili pol poti! Bomo videli…

 

Date      Thu, Dec 3, 2009 at 5:45 AM

Zdravo Luka!

 

Evo pa je december, kot pravis, tvoj bolj pocitniski studijski mesec. Tu ga se nic ne cutimo, ker je vsak dan bolj vroce in vlazno. Dnevi so seveda daljsi kot pri vas (11 ur) in boci so svetle, ker imamo polno luno. Le dva dni smo ze brez prijema rib. Ker meni ni uspelo izvleci tistih dveh ogromnih rib pred dnevi, se je Jure razjezil, naj pustim drugim vleci vrvico. Tako pa zdaj drugi nimajo prijemov in rezultat je isti.

 

Spet ti posiljam nekaj za na blog in prosim objavi vsaj slovensko verzijo do petka dopoldne. Za anglesko pa ti spodaj dodajam kar ARCovo kratko porocilo, ce ti bo v pomoc.

 

Hvala in lp obema z mami

Marko

 

NOVICE O TEKMOVALCIH Z RALLYja ARC 2009

Tokrat posiljam nekaj novic, ki nam jih posreduje organizator o ostalih udelezencih rallyja. Od starta dalje se je namrec 216 jadrnic udelezenk razteplo na precej siroko podrocje Atlantika. Eni so sli bolj zahodno in zdaj hitijo strmo na jug, drugi so pluli cim dlje ob Afriki, pa zdaj vozijo le se na zahod. Zelo na redko srecamo kako jadro na obzorju. To je 2 do 3 krat na teden, ko si mogoce krizamo svoje poti. Razdalje med barkami so tudi toliksne, da le redko ujmemo karkoli preko VHF radia. Edina povezava s svetom je nas satelitski telefon iridium, ki nam za kar drago tarifo omogoca telefonski klic svojim bliznjim, predvsem pa enkrat dnevno prejmemo elektornsko posto ARC organizatorjev z vremensko napovedjo, pozicijami vseh udelezencev ter obvestili o poskodbah in tezavah.

 

Trenutno je odstopilo ze 10 jadrnic.

Prva je bila nemska barka Auliana II (tip JV53), ki je imela tezave s krmilom, nato je posadka poklicala MayDay. Obalna straza je resila posadko, barka pa se je potopila med Kanari in Afriko. To je slaba novica za zavarovalnico, mogoce pa dobra za lastnika. Barko poznamo, ker je bila v marini v Las Palmasu teden dni privezana ob nasem boku in smo z Nemci veckrat poklepetali. 

Dve barki sta se vrnili nazaj na Kanarske otoke, ker sta imeli tezave z riggingom (palubno opremo za jambor in jadra).

Ena barka je morala na Kapverde zaradi poskodovanega mornarja na krovu.

Predvcerajsnjim je po dramaticnem MayDayu neka ne ARCova jadrnica privezala “Silver Bear” (Najad 361), ki se ji je polomilo krmilo. Odvlekli jih bodo na Kapverde.

Vceraj je po drugi odmevni MayDay akciji tovorna ladja resila anglesko posadko “Pelicana” (Bruce Roberts 532) in jih bo prepeljala v Gibraltar, medtem ko so barko pustili, da sama pluta po morju. Imeli so namrec tezave s priponami jambora, ki je padel v morje.

Porocajo tudi o jadrnici, ki ji je pocil boom in zdaj pluje z 2 m krajso zasilno kombinacijo in skrajsanim glavnim jadrom, pa o jadrnici, ki je zlomila tangun in pluje samo s polovicno genovo.

Zadnja novica pa je o nasem slovenskem udelezencu, gospodu Golobicu (berite njegov samovsecni clanek v zadnji stevilki revije VAL Navtika), ki ima na Bavarii 36 tezave s krmiljenjem in zaostaja za nami ze skoraj 400 milj.

 

Vecina bark je ze presla polovico poti in vsak dan vec nas je taksnih, ki imamo do konca se manj kot 1000 milj. Organizator pricakuje, da bi do 11.decembra priplulo v cilj do 175 jadrnic. Prvi bodo tam trije maxiji, ki jih pricakujejo v noci med 3. in 4.decembrom. Vodilni je (”nas”) turski Bagheera (Wally 80), drugi Big One in tretji Stay Calm (Swan 70). Se vceraj so napovedovali nov hitrostni rekord ARCa, a zdaj smo ze drugi dan v sibkih vetrovih in kot kaze rekord ne bo padel…

 

Nasa “My GIN’S” pluje dokaj mirno. V pricakovanju mocnejsih vetrov smo naredili stratesko napako na samem zacetku poti in smo 3 dni pluli na jug, medtem ko je vecina obrnila svoje premce v smeri jugozahoda (direktno proti St.Lucii). Dosegali smo lepo potovalno hitrost povprecnih 9 vozlov, a zato naredili skoraj 90 milj vec. To nas je stalo skoraj 30 mest in se zdaj sucemo med 90. in 100.mestom. Prav tako smo po nepotrebnem v sorazmerno mocnem vetru (20-25 vozlov) prevec forsirali veliki spinaker, ki se nam je zaradi odtrganega bloka desne uzde sedmi dan strgal. Zdaj imamo ze tretji dan dokaj sibke vetrove (12-15 vozlov), ko bi ga krvavo potrebovali, pa moramo voziti le z glavnim jadrom in genovo “metulja”. Na oceanskih valovih nas s tako postavitvijo jader in s temi sibkimi vetrovi posteno rola, kar zelo otezuje gibanje v podpalubju, kuhanje in se bolj serviranje hrane in pijace (vsak dan kaj zleti po tleh). Upamo, da bomo na cilju 10.decembra.

V opravicilo naj le dodam pojasnilo, da je nasa barka Halberg Rassy-48  kar 20 ton tezka potovalna jadrnica, ki se ne more kosati ne z maksiji, ne regatniki in lazjimi sportnimi jadrnicami. Ob tem se vsak dan z desalinatorjem polnimo 800 litrski tank sladke vode, ki jo rabimo za WCje, tus, pomivanje, pranje in pijaco, kar nas poleg 700 litov nafte in vse druge opreme seveda se bolj obremenjuje.

 

Dokaj uspesna pa je nasa slovenska jadrnica Ciao (Sweden Yachts 45), ki je ves cas vozila direktno smer proti cilju in je 90 milj pred nami. Vsi navijamo za zakonca, ki bosta s St.Lucie svoje potovanje nadaljevala se okoli sveta v okviru rallyja ARC Round the world 2010.

 

BOAT UPDATES

Pelican 159 (monohull) – abandoned as reported earlier. Crew all safe and en route

to Gibraltar on MV Crimson Mars.

Erasmos 1 – still in Mindello, Cape Verdes with technical problems.

Cisa – in Mindello, Cape Verdes. Not continuing to St.Lucia

Beoga -  have broken their boom. They cut out about 2m of boom and are continuing

under reduced sail.

Arianne – have broken their spi pole, so now sailing on reduced sail area.

Spalax – reported problems with steering. No assistance needed.

Snark – we are pleased to report that Ben has fixed his multimeter and triumphantly

restarted his generator. Refer his log for the full story.

 

FIRST ARRIVALS

It is still very close between Bagheera, Stay Calm and Big One, though it looks

unlikely that a new course record will be set. The computer says Bagheera should

 be home first by a panther’s whisker ahead of Big One early on Friday morning (04

Dec). The finish line is being prepared and the rum punches cooled in anticipation.

For the majority – though not a silent majority thanks to all your wonderful logs

- it is going to be another 6-8 days at sea, with around 175 yachts predicted to

 have arrived by 11 Dec.

Reading through the various logs, we’ve had lots of reports of dolphins, whales

about and even an egret landing on Satori. Keep sending them in, we love to read

 them.

AND FINALLY…

Oh, yes and everyone has noticed, as reported in their logs, that it is now hot,

 humid and very rolly in the big ocean swell.

 

Date      Sat, Dec 5, 2009 at 8:11 AM

 

Luka, zdravo !

 

Pri vas je ze jutro, tu pa se sredi noci, 03.zjutraj.

Naj ti uspe fotolov danes dopoldne, meni se zadnje dni ze ne da vec fotografirati, ker v notranjosti barke ni nic pretresljivega: ali polezujemo, ali kuhamo in jemo, zunaj pa je tudi zelo podobno iz dneva v dan: morje, valovi, oblacki, soncni vzhodi in soncni zahodi…

 

No, ampak nekaj bom spodaj le spesnil za na blog.

Lp domov Marko

 —————————————————————————————–

LUKNJA

Padli smo v luknjo. Pa ne da bi bila luknja v oceanu, ampak v ozracju. In v njej smo ze dva dni, 3. in 4.decembra. Vremenska napoved je sicer obetavna, saj naj bi ucinek tople in vlazne fronte kakih 20 stopinj geografske sirine severno od nas popolnil anticiklon in bi se morali pasatni vetrovi ojacati. Takole nam je ARC ze dvakrat zapored poslal napoved:

 

SYNOPSIS: High pressure centers near 32N/40W (1026mb). High maintains moderate to occasionally fresh trade winds S of 20N.

Increased cloudy & widely scatered showers in vicinity of upper level low centered at base of remnant trough near 22N/43W.

Upper low drifting S to 15N in 24-36 hrs. Upper level jet and surface trough causing cloudiness & scatered showers/thunderstorms between

25W-45W next 48hrs.

ZONE FX valid 12/04/1200 GMT to 12/05/1200 GMT

WIND: ENE 15-20 gust 25 increasing to 18-23 late.

SEAS: 2-3.5m, from ENE/E.

WEATHER: Sct cld & isolated shwr.

LONG RANGE OUTLOOK valid 12/06/1200 GMT to 12/09/1200 GMT

Wind ENE/E 15-20 gusts 25, occasionally increasing to 18-23. Sct/bkn cld and widely sct shwr.

 

A realnost v nasi coni je povsem drugacna. Pasatni vetrovi so iz vzhodne smeri, nas cilj pa je St.Lucia v smeri zahoda. Zato vozimo krmo. Imamo glavno jadro na desni strani z maksimalnim pomikom precke/booma naprej in genovo na levi vpeto v tangun/spinaker pole. To je postavitev jader v “metulja”. S tem dosegamo lahko kurz do 240 st (cilj je na 270 st). A kaj ko je veter padel na 8 do 12 vozlov (3 Bf). Barka se rola na pocasnih, a dolgih valovih. Tisina je. Slisi se le skripanje barke, ki jo morje v pocasnem ritmu prevraca levo in desno. Ob tem udari boom levo in desno (s posebno vrvjo smo gibanje booma omejili), da poci in zajeci vsake pol minute. Jadra vmes zaplahutajo. V omarah v kuhinji zaropota posoda. Pogled na brzinomer pokaza 3 vozle. S taksnim tempom smo v zadnjih dveh dneh uspeli napredovati slabih 130 milj v 24 urah. Do cilja je se dobrih 700 milj. Kapitana ob vsakem poku booma zaboli, saj se utruja material. Ubija nas monotonost nebogljenega plovila, ki je igraca morskih valov. Vsaj 5 vozlov vetra vec bi rabili, da bi priceli mirno pluti. Nic ne kaze, da bi se ARCova vremenska napoved o jacanju pasatnega vetra na 20 vozlov s sunki do 25 vozlov v zadnjih 48 urah uresnicila. Zato imamo pred soncnim zahodom bojni posvet celotne posadke. Odlocimo se, da vkljucimo motor in se premaknemo 50-100 milj naprej v upanju, da najdemo veter. Pravila rallyja nam to omogocajo, le sporociti moramo stevilo ur motoriranja.

 

Ob 21.uri po nasem lokalnem casu zapoje motor, barka vibrira v njegovih tresljajih, a pricnemo se pomikati naprej. Iscemo veter. Ponoci se nam obicajno pooblaci nebo in okoli nas v daljavi vidimo bliskanje nevihtnih oblakov. Tega smo se ze privadili. Pod posameznimi oblaki dobimo razlicne situacije. Najprej je zatisje, nato veter lahko rahlo ojaca za 3-5 vozlov ali enkrat celo skoci na 30 vozlov, potem se scena spet umiri. Oblak nas poskropi z rahlim dezjem, ki po nekaj minutah ze preneha in na nebu se spet odpre pogled na zvezde. Nasploh imamo lepe noci, saj polna luna z mesecino dobro razsvetluje nebo. Le za ribolov ni ugodne lune. Zadnje stiri dni sicer videvamo cele jate letecih rib, a nobena roparica (mahi mahi ali pa tuna) ne obisce nase vabe.

 

Ze teden dni je zelo toplo in vlazno. Obzorje je ves cas isto. Ocean vse okoli nas. Panoramo spreminjajo le tvorbe oblakov. V zadnjih dveh dneh smo le dvakrat na obzorju oziroma z radarjem zaznali dve jadrnici, ki sta nam krizali pot. Edini optimizem nam vliva pogled na ploter, ki nam prikazuje podatke o smeri in napredovanju nase plovbe. Tu se vsaj kaze, da se razdalja do cilja pocasi, a vztrajno zmanjsuje. Ce se uresnici vremenska napoved, bomo dosegli St.Lucio lahko ze 10.decembra, sicer kak dan ali dva kasneje. Upamo, da nam bo Eol, bog vetra, pomagal. Pred vecerom smo namrec opravili ponovni obred darovanja ruma bogovom. Zdaj smo v bozjih rokah.

 

PRVI TRIJE NA CILJU

Vi verjetno na spletni strani ARCa lahko spremljate rezultate regatnikov bolj zvezno kot mi tu na oceanu, ki prejmemo le vsako popoldne spisek zadnjih pozicij udelezencev. Po vcerajsnjem seznamu nasih pozicij so prvi trije prisli na cilj 4.decembra zjutraj. Zmagal je Damir Repac, na hrvaski jadrnici Volvo Ocean 60, “Big One”. Le za 20 minut je na 2800 milj dolgi progi v enajst dni in devetajst ur dolgi plovbi zaostal turski “Bagheera”, Wally 80, medtem ko je bil angleski “Stay Calm”, Swan 70 tretji z zaostankom dveh ur in pol. Tekom dneva so pricakovali na cilju se naslednjih 6 regatnih maksijev.

 

 

Date      Wed, Dec 9, 2009 at 6:22 AM

 

Luka, zdravo !

 

Mi ze stejemo zadnje milje in zadnjo noc. Pricakujemo, da bomo dosegli cilj popoldne 9.12. Sicer pa se nam je tu kar stabiliziral ritem prezivljanja dnevov in noci. Vsak se po tihem ze veseli kopnega…

 

Prosim, objavi se tole, naslednji mail bom verjetno poslal ze preko interneta.

 

Upam, da sta z mami OK in se cez teden dni vidimo,

lp Marko

 

 

KAKO SMO FINISIRALI

Po elektricnem mrku za Miklavza v nedeljo se je zivljenje na My GIN’S zelo spremenilo. Vrnili smo se h koreninam.

Matjaz zjutraj nic vec ne vprasa, kdo bo kavo in kdo caj. V salonu ne disi po svezem pecenem kruhu. Z Juretom opoldne spijeva zadnje plocevinke toplega piva. Prvi dan se jemo topljeni sir, nato krmimo ribe. Ukinjeno je prhanje. Ugasnjena je vecina porabnikov elektrike, koristimo le se avtopilota in osnovne instrumente za hitrost in veter. Izkljucen je celo ploter in navigacijske luci ponoci.

Toda imamo dva elektroinzenirja, Petra in Matjaza, ki sta celo nedeljo resevala problem. Najprej mehanicne in elektricne poskuse ozivljanja generatorja, kar je bilo zal tudi po telefonskem klicu v Mastervolt neuspesno, Nato sta nasla varianto prevezovanja dela 24V akumulatorjev na alternator motorja za 12V, ki edini se polni elektriko. Tako zdaj vsak dan z motorjem polnimo preko 12V eno tretjino baterij 24V napeljave, da lahko nekako pokrijemo potrebo avtopilota. To traja kake 3 ure in vsaj dvakrat po pol ure dela na kablih, da stvari spet delujejo.

Veter nam je naklonjen in imamo ves cas med 15 in 22 vozlov vzhodnika, tako da dosegamo hitrost 6-7 vozlov.

Po nasih izracunih bomo v sredo, 9.12. dosegli cilj na St.Lucii.

 

Bolj se blizamo cilju, vec bark srecujemo. Seveda se krizamo, ker ne moremo vsi enako v veter, a je vsaj bolj druzabno, ce je na obzorju se kako jadro.

 

Morala posadke je se vedno na nivoju. Ce kdo potozi po tusu, ga hitro potolazimo, da bo kmalu lahko plaval in se tusiral. Saj res, na oceanu smo ze 16 dni, morje ima 28 stopinj, a se ni se noben uspel okopati, ker ves cas sibamo pod jadri in so kar lepi valovi.

 

Vec pa javim jutri s kopnega!

Lp Marko

 

 

From     Marko Murn <markoa.murn@gmail.com>

To           Peter Testen <Peter@adverbum.at>,

Jure Bozic <jure.bozic@ourspace.si>,

Matjaž Jemec <matjaz.jemec@avtenta.si>,

Boris Vodopivec <boris@vodopivec.si>

 

Date      Sat, Dec 19, 2009 at 1:56 PM

Subject                 Pozdrav iz zasneženega doma

 

Fantje, lep pozdrav !

 

Upam, da tudi vi uživate v kidanju novozapadlega snega.

Pri nas ga je že pol metra!

 

.

Moje fotografije so že prečiščene. Ugotavljam, da imam več “kuharskih” posnetkov kot “jadralnih”.

V naslednjem tednu bom skušal zbrati še fotke od Borisa in Marjana, da naredim izbor najboljših.

Nato prejmete vsak svoj CD.

 Prilagam tudi excel z našimi glavnimi podatki o plovbi.

 

Upam, da ste pri hiši že postorili vse nujne stvari in potešili osnovne prvinske nagonske zadeve…

Tudi v naši kuhinji danes diši po repi in krvavicah, zdaj grem pa v klet po eno Ščurkovo Staro brajdo…

 

Lepe praznične dni vam želim,

pa ne pretiravajte preveč, ko se boste hvalili okoli o našem podvigu …

 

Marko

From     sreco <issa@siol.net>

To           Marko Murn <markoa.murn@gmail.com>,

Mojca Pust <mojcapust@yahoo.com>

Cc           “NOOS d.o.o.” <noos@siol.net>,

Peter@adverbum.at,

jure.bozic@ourspace.si,

matjaz.jemec@avtenta.si,

boris@vodopivec.si

 

date       Thu, Dec 24, 2009 at 4:12 PM

subject                 FW: ARC2009results

 

Odkar se nismo slišali, je ARC 2009 tudi uradno koncan s slovesno razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj. Posebnost nagrad je, da je poleg tekmovalnih dosežkov nagrajena še vrsta drugih, naj jih naštejem samo nekaj. Priznanje za najstarejšega skiperja, za najmlajšega udeleženca, za najvecji ribiški dosežek, za najboljši blog, za najlepšo baziliko, fotko…. Utrinke z razglasitve si oglejte na spletu.

Ciao se je dobro, kaj dobro, odlicno odrezala tudi po korigiranih rezultatih. V skupini D sva osvojila 2. mesto in v diviziji Cruising 23. mesto med 158 barkami. Za las sva zgrešila priznanje za najhitrejši dvojec, saj je zmagal nemški par, ki pa je v cilj prišel vec kot dva dni za nama. Ampak tu je formula in korekcija in o tem ni kaj razpravljati.

 

Dovolj pisanja, prilagam nekaj fotografij za ilustracijo vzdušja na Karibih. Medtem se nama je pridružil vnuk David s svojima staršema in jutri gremo na jug proti St. Vincentu in Grenadinom, kjer bomo cez praznike.

 

Lepo jih praznujte, naj vam novo leto prinese cimvec zadovoljstva,

Sreco in Olga

CIAO

 

 

From     Peter Testen <Peter@adverbum.at>

To           Marko Murn <markoa.murn@gmail.com>

Cc           jure.bozic@ourspace.si,

matjaz.jemec@avtenta.si,

boris@vodopivec.si

 

date       Fri, Dec 25, 2009 at 8:30 PM

subject ARC2009results

 

Pozdravljeni !

 

Rad bi   se Vam zahvalil za prijetno  precenje Atlantika. Kljub nekaterim tezavam  z opremo smo na koncu dosegli boljsi rezultat od pricakovanega. Biti na koncu prve tretine udelezencev v skupini in tudi v celoti je dosezek, ki smo ga lahko veseli.

 

Upam, da se bomo se kdaj srecali na GIN’S u. Sporocil vam bom svoje plane za prihodnje mesece, cim bodo gotovi.

 

Zelim vam zdravo in uspesno leto 2010 !

Peter

Danes smo prvič zadihali po pristanku. Tu se stvari tako hitro vrtijo, da komaj sledimo…
V sredo smo prepeljali ciljno črto v zelo lepi orci s polnimi jadri in prav lepim nagibom.
ARC ima namreč sredi velikega Rodney Bay zaliva non stop zasidrano veliko rumeno bojo in kontrolno jadrnico, ki skupaj tvorita cilj. Tam čaka tudi profesionalni fotograf, ki pluje okoli nas in nas fotografira. Vsaka barka je sprejeta s trobljami in navdušenjem preko ARC VHF kanala 77.
Ker se v zadnjih 17 dneh na Atlantiku nismo uspeli skopati v morju, je to naša prva želja. Pospravimo jadra, vržemo sidro pred marino in poskačemo v vodo. Prijetno topla voda, 28 stopinj, a močan veter (25 vozlov).
Jure takoj z masko preveri, če je ribiški laks z vabo navit na propelerju. Na srečo ni, smo ga pa pred dvema dnevoma odtrgali z motornim manevrom…
Peter privije odvito prečko na bowtrusterju.

Nato zaplujemo v marino. ARC res pripravi veličastno vzdušje. Sicer velika marina je polna udeležencev, vsi jambori so ovenčani z nizi navtične abecede v zastavicah, povsod plapolajo velike zastave ARC 2009. Pričaka nas joker boat in nas vodi na privez. Tam nam priteče nasproti Olga – prva slovenska jadrnica Ciao je prispela poldrugi dan pred nami. Dobra sta bila, čestitamo jima. A nas pričaka na pomolu karibski glasbenik, ki igra na ultrasonični boben, pa nasmejani zamorec in zamorkla z rum punčem, pa dobimo veliko steklenico hladnega Heinekena, pa še košarico karibskega sadja. Punč nam takoj stopi v glavo… Po marini trobijo troblje ob vsakem prihodu novega zmagovalca Atlantika. In danes je najbolj udarni dan, vsake pol ure ali uro je novi prihod..

Privežemo in posadka gre na kopno. Vsi pričakujemo, kako se bomo zamajali v ritmu zibajočih mornarjev, a ni težav. Do šanka pridemo kar naravnost. Povsod so jadralci, ki so prispeli pred nami in nam čestitajo. Za šankom je živahno, glasno in žejno. Vsi smo prežgani in osušeni, zato strežba komaj zmore donašati male stekleničke piva. Tu namreč točijo Heinekena v 0,25 stekleničkah, ravno za malo daljši požirek piva. Hitro zaplavamo rahlo nad zemljo, zato se raje presedemo za mizo v senci. Prijetno pihlja, naročimo nekaj mesnatega in nadaljujemo z odžejanjem. Nekaj je le za nami. Izziv je premagan, ni več izziv, a dobili smo nove izkušnje. Imeli smo se res fajn in z Juretom sva prišla tudi do pomembnih zaključkov, ki bodo vplivali na najine odločitve o lastnem preplutju Atlantika na svojih barkah – vsak po svoje zaključujeva … (o tem kdaj drugič)

Srečujemo druge jadralce, poslušamo zgodbe in prigode. Ni barke, da ne bi imela kakih težav, kakih okvar, kakih zapletov, kakih adrenalinskih trenutkov.

Očitno so tisti, ki so pluli severneje od nas imeli 2 dni pred koncem kar viharno motnjo s 50 vozli vetra, medtem ko nas južneje nikoli ni oplazil veter, močnejši od 30 vozlov. Modrujemo o taktiki, o rutah, o opremi in sploh smo high…
Prispeli smo ravno na pravi dan, kajti v sredo zvečer je glavni Welcome Party ARCa z zabavo na plaži, pijačo, jedačo, živo glasbo, plesalkami in požiralci ognja… Žal zdržimo le pol noči, nato popadamo v postelje. Ponoči se zbudim za stražo, aja, saj res, danes sem frej. Tudi Matjaž je “dežural”…

Četrtek je nov dan. Zjutraj popijemo malo več vode kot običajno. Spet nas žeja, a ni čudno.
Operemo barko, pospravimo glavne zadeve. Peter ima cel spisek, kaj vse mora urediti. Najprej gre v lov na mojstre. Matjaž mu pomaga odmontirati alternator, ki ga odnese v mehanično delavnico. Posadka poklepeta s slovenskimi jadralci z barke Ciao in J´Sea, medtem ko Spalaxa se kak dan ali dva ne bo. Upamo, da tudi on prispe do konca sobote.
Po kosilu gremo na izlet do Pigeon Islanda. To je oster greben, ki kot valobran varuje zaliv proti severu. Ima lepo urejen park in kopališče. Tam v senčki opazujemo nove prihode ARCovcev, srebamo hladno pivo in smo celo priča prvemu od večjih požarov na grebenu. Lokalni gasilci so se zbirali skoraj eno uro, opazovali smo nespretne montaže gasilnih cevi in sploh je veter prej pogasil požar kot gasilci…

Petek je dan za ogled otoka. Najeli smo taxi kombi (seveda Toyota) in prijazni Jonas nas je popeljal po celem otoku. St.Lucia je samostojna državica v okviru Commonwealtha. Imajo lastno marionetno vlado, guvernerja pa imenuje angleška kraljica. Otok šteje 160.000 prebivalcev, večina jih živi v glavnem mestu Castries in v Rodney Bayu. Notranjost otoka je gorata. Atlantska klima je mila in vlažna. Na vsakih nekaj ur oblak poškropi z dežjem, ki traja od dveh do dvajset minut. Večino otoka še vedno pokriva deževni pragozd, kar pa so ga skrčili, so danes plantaže banan in ananasa, ki so poleg turizma glavni proizvod te ekonomije. Naredimo sprehod v enega od teh deževnih pragozdov, se ustavimo na jugu otoka v bazi kajtarjev Reef, se fotografiramo pod simboli otoka – Pitoni (otok ima dva strma griča, ki jih imenujejo Pitona), pa se sprehodimo po najlepšem zalivčku Marigot Bay, kjer je zasidranih nekaj prestižnih jaht. Vtis je tipičen karibski: polno postopajočih črnih domačinov, vmes pravi “rasta mani” z volnenimi kapami, pa kreolska hrana, veliko ruma in z njim obogatenih koktejlov, sonce, zelena džungla in čudoviti morski pejsaži. Zvečer pristanemo spet v marini. Ta dan je z nami tu Marjan, novinar Vala, ki je preplul Atlantik na avstrijski barki J´Sea.

Sobota je dan za počitek. Peter zaključuje posle z mojstri. Z Juretom in Matjažem se damo zmasirati Karen Robinson, ki je študirala masažo na švedskem, s fantom obiskala hrvaški Split in Hvar, zdaj pa ima v marini masažni salon. Dan se je začel zelo deževno in šele po 13.uri imamo spet vroče sonce. Danes mi prvič uspe priti do interneta, brez katerega smo lahko živeli cele tri tedne!
Juri bomo odjadrali do 30 milj oddaljenega francoskega otoka Martinique, kjer bo Peter dal v popravilo strgan špinaker, in se v ponedeljek vrnili v marino. V torek imamo še končno pospravljanje barke, saj leti Peter z nami nazaj v Evropo in se bo na barko vrnil šele sredi januarja. V planu ima potepanje po Karibih, nato pa povratek v Evropo z ARC Europe, konec pomladi 2010 na ruti Virgin Islands – Bermuda – Azori – Southampton/Anglija ali Portugalska (opcijsko). Peter še nima posadk, zato se mu lahko priključite…

Torek je tudi dan za večjo fešto ARCa, ki je ne smemo zamuditi. V sredo zvečer pa poletimo proti Londonu in v četrtek proti Benetkam. Potem pa se kaj slišimo ali vidimo…

Končno poročilo o poti bom pripravil seveda s prve roke in vas povabil. Verjetno šele v prvih dneh novega leta, kajti veseli december je kar prenatrpan.. Boris je posnel precej video materiala, sam pa imam tudi precej fotk. Seveda to ne bo toliko potopisno (v 17 dneh smo sredi oceana srečali štiri ladje in nekaj jadrnic, delfinov, doradov, pa veliko letečih rib, to je vse), ampak razmišljam, da vam predvsem predstavim ARC, naša doživetja in moja spoznanja glede plovbe čez oceane. A o tem potem…

TU PA SE RES ISKRENO ZAHVALJUJEM VSEM, KI STE NAS SPREMLJALI PREKO WEBA IN ŠE POSEBEJ VSEM, KI STE MI HITELI ČESTITATI PO SMS ALI EMAILU.
OPRAVIČUJEM SE, KER VAM 3 TEDNE NISEM ODGOVARJAL NA EMAILE, A RES NISEM IMEL DOSTOPA DO INTERNETA (SI MORETE MISLITI?). Obljubim, da bom do silvestrovega skušal priti na zeleno vejo..

Lep pozdrav s toplih Karibov, vaš Marko v imenu cele posadke !

My GIN’S je ob 12.19.59 po lokalnem času prešla ciljno črto ARC na St.Lucii in vrgla sidro v Rodney Bay pod Pigeon Islandom. Posadka se je prvič po 17 dneh in 3 urah prečenja Atlantika okopala v morju, ki ima samo 28,5 st.

Zdaj se pričnejo fešte…

Po električnem mrku za Miklavža v nedeljo se je življenje na My GIN’S zelo spremenilo. Vrnili smo se h koreninam.
Matjaž zjutraj nič več ne vpraša, kdo bo kavo in kdo čaj. V salonu ne disši po svežem pečenem kruhu. Z Juretom opoldne spijeva zadnje pločevinke toplega piva. Prvi dan še jemo topljeni sir, nato krmimo ribe. Ukinjeno je prhanje. Ugasnjena je večina porabnikov elektrike, koristimo le še avtopilota in osnovne instrumente za hitrost in veter. Izključen je celo plotter in navigacijske luči ponoči.
Toda imamo dva elektroinženirja, Petra in Matjaža, ki sta celo nedeljo reševala problem. Najprej mehanične in električne poskuse oživljanja generatorja, kar je bilo žal tudi po telefonskem klicu v Mastervolt neuspešno, Nato sta našla varianto prevezovanja dela 24V akumulatorjev na alternator motorja za 12V, ki edini še polni elektriko. Tako zdaj vsak dan z motorjem polnimo preko 12V eno tretjino baterij 24V napeljave, da lahko nekako pokrijemo potrebo avtopilota. To traja kake 3 ure in vsaj dvakrat po pol ure dela na kablih, da stvari spet delujejo.
Veter nam je naklonjen in imamo ves čas med 15 in 22 vozlov vzhodnika, tako da dosegamo hitrost 6-7 vozlov.
Po naših izračunih bomo v sredo, 9.12. dosegli cilj na St.Lucii.

Bolj se bližamo cilju, več bark srečujemo. Seveda se križamo, ker ne moremo vsi enako v veter, a je vsaj bolj družabno, če je na obzorju še kako jadro.

Morala posadke je še vedno na nivoju. Če kdo potoži po tušu, ga hitro potolažimo, da bo kmalu lahko plaval in se tuširal. Saj res, na oceanu smo že 16 dni, morje ima 28 stopinj, a se ni še noben uspel skopati, ker ves čas šibamo pod jadri in so kar lepi valovi.

Iz vetrovne luknje smo se v dobrih sedmih urah prebili z motorjem, ko so nam prve sapice spet napolnile jadra. Toda med motoriranjem smo ugotovili, da nam motorni alternator ne polni baterij. Nič hudega, saj imamo še generator, smo si rekli. Včeraj proti večeru smo ujeli močnejše pasate 20-25 vozlov in spet potujemo s hitrostjo 7-8 vozlov. Le okrog nas je precej vode v ozračju in stalno se nad oceanom tvorijo oblaki, občasno tudi nevihtni, ki mešajo veter in prinesejo večje sunke. Tako smo pričeli tudi Miklavžev večer. Toda glej ga gospoda Murphyja, ko nam generator javi napako in konča polnjenje akumulatorjev. Pa smo ob elektriko!!!

Ponoči vozimo brez navigacijskih luči, a ni problematično, ker imamo dobro mesečino od polovice Lune.

Problem je le avtopilot, ki ga moramo zdaj seveda menjati z ročnim krmiljenjem. Tako so zdaj straže bolj naporne. Vozimo ves čas z vetrom v krmo in valovi 4 – 5 metrov od zadaj. Problem je le naša postavitev jader v metulja, ki zahteva kar kompliciran manever krajšanja jader, če pridemo v nevihtni oblak. Nasploh pa je krajšanje jader nevarno, ker ne delajo električni vinči in moramo iti na kljun ročno rolati genovo in na jambor za glavno jadro. To je še najhuje.
Da bomo brez elektrike ukinili notranja stranišča, da ne bomo več kuhali, ker je le električni štedilnik in da hitimo prazniti hladilnik, da ni več računalnika in vseh fancy instrumentov, pa radarja itd. to bomo že zdržali.

Na srečo smo ravno na 500 milj od cilja, torej upamo, da do srede prispemo do St.Lucie. Do takrat bo verjetno z naše strani tišina.
Lep pozdrav z Miklavževe nedelje na Atlantiku in držite pesti, da bomo imeli čim manj neviht in ravno prav vetra.

Padli smo v luknjo. Pa ne da bi bila luknja v oceanu, ampak v ozračju. In v njej smo že dva dni, 3. in 4.decembra. Vremenska napoved je sicer obetavna, saj naj bi učinek tople in vlažne fronte kakih 20 stopinj geografske širine severno od nas dopolnil anticiklon in bi se morali pasatni vetrovi ojačati. Takole nam je ARC že dvakrat zapored poslal napoved:

SYNOPSIS: High pressure centers near 32N/40W (1026mb). High maintains moderate to occasionally fresh trade winds S of 20N.
Increased cloudy & widely scatered showers in vicinity of upper level low centered at base of remnant trough near 22N/43W.
Upper low drifting S to 15N in 24-36 hrs. Upper level jet and surface trough causing cloudiness & scatered showers/thunderstorms between
25W-45W next 48hrs.
ZONE FX valid 12/04/1200 GMT to 12/05/1200 GMT
WIND: ENE 15-20 gust 25 increasing to 18-23 late.
SEAS: 2-3.5m, from ENE/E.
WEATHER: Sct cld & isolated shwr.
LONG RANGE OUTLOOK valid 12/06/1200 GMT to 12/09/1200 GMT
Wind ENE/E 15-20 gusts 25, occasionally increasing to 18-23. Sct/bkn cld and widely sct shwr.

A realnost v naši coni je povsem drugačna. Pasatni vetrovi so iz vzhodne smeri, nas cilj pa je St.Lucia v smeri zahoda. Zato vozimo krmo. Imamo glavno jadro, na desni strani z maksimalnim pomikom prečke/booma naprej in genovo na levi, vpeto v tangun/špinaker pole. To je postavitev jader v “metulja”. S tem dosegamo lahko kurz do 240 st (cilj je na 270 st). A kaj ko je veter padel na 8 do 12 vozlov (3 Bf). Barka se rola na počasnih, a dolgih valovih. Tišina je. Sliši se le škripanje barke, ki jo morje v počasnem ritmu prevrača levo in desno. Ob tem udari boom levo in desno (s posebno vrvjo smo gibanje booma omejili), da poči in zaječi vsake pol minute. Jadra vmes zaplahutajo. V omarah v kuhinji zaropota posoda. Pogled na brzinomer pokaže 3 vozle. S takšnim tempom smo v zadnjih dveh dneh uspeli napredovati slabih 130 milj v 24 urah. Do cilja je še dobrih 700 milj. Kapitana ob vsakem poku booma zaboli, saj se utruja material. Ubija nas monotonost nebogljenega plovila, ki je igrača morskih valov. Vsaj 5 vozlov vetra več bi rabili, da bi pričeli mirno pluti. Nič ne kaze, da bi se ARCova vremenska napoved o jačanju pasatnega vetra na 20 vozlov s sunki do 25 vozlov v zadnjih 48 urah uresničila. Zato imamo pred sončnim zahodom bojni posvet celotne posadke. Odločimo se, da vključimo motor in se premaknemo 50-100 milj naprej v upanju, da najdemo veter. Pravila rallyja nam to omogočajo, le sporočiti moramo število ur motoriranja.

Ob 21.uri po našem lokalnem času zapoje motor, barka vibrira v njegovih tresljajih, a pričnemo se pomikati naprej. Iščemo veter. Ponoči se nam običajno pooblači nebo in okoli nas v daljavi vidimo bliskanje nevihtnih oblakov. Tega smo se že privadili. Pod posameznimi oblaki dobimo različne situacije. Najprej je zatišje, nato veter lahko rahlo ojača za 3-5 vozlov ali enkrat celo skoči na 30 vozlov, potem se scena spet umiri. Oblak nas poškropi z rahlim dežjem, ki po nekaj minutah že preneha in na nebu se spet odpre pogled na zvezde. Nasploh imamo lepe noči, saj polna luna z mesečino dobro razsvetluje nebo. Le za ribolov ni ugodne lune. Zadnje štiri dni sicer videvamo cele jate letečih rib, a nobena roparica (mahi mahi ali pa tuna) ne obišče naše vabe.

Že teden dni je zelo toplo in vlažno. Obzorje je ves čas isto. Ocean vse okoli nas. Panoramo spreminjajo le tvorbe oblakov. V zadnjih dveh dneh smo le dvakrat na obzorju oziroma z radarjem zaznali dve jadrnici, ki sta nam križali pot. Edini optimizem nam vliva pogled na plotter, ki nam prikazuje podatke o smeri in napredovanju naše plovbe. Tu se vsaj kaže, da se razdalja do cilja počasi, a vztrajno zmanjšuje. Če se uresniči vremenska napoved, bomo dosegli St.Lucio lahko že 10.decembra, sicer kak dan ali dva kasneje. Upamo, da nam bo Eol, bog vetra, pomagal. Pred večerom smo namreč opravili ponovni obred darovanje ruma bogovom. Zdaj smo v božjih rokah.

PRVI TRIJE NA CILJU
Vi verjetno na spletni strani ARCa lahko spremljate rezultate regatnikov bolj zvezno kot mi tu na oceanu, ki prejmemo le vsako popoldne spisek zadnjih pozicij udeležencev. Po včerajšnjem seznamu naših pozicij so prvi trije prišli na cilj 4.decembra zjutraj. Zmagal je Damir Repac, na hrvaški jadrnici Volvo Ocean 60, “Big One”. Le za 20 minut je na 2800 milj dolgi progi v enajst dni in devetajst ur dolgi plovbi zaostal turški “Bagheera”, Wally 80, medtem ko je bil angleški “Stay Calm”, Swan 70, tretji z zaostankom dveh ur in pol. Tekom dneva so pričakovali na cilju še naslednjih 6 regatnih maksijev.

Tokrat pošiljam nekaj novic, ki nam jih posreduje organizator o ostalih udeležencih rallyja. Od štarta dalje se je namreč 216 jadrnic udeleženk razteplo na precej široko področje Atlantika. Eni so šli bolj zahodno in zdaj hitijo strmo na jug, drugi so pluli čim dlje ob Afriki, pa zdaj vozijo le še na zahod. Zelo na redko srečamo kako jadro na obzorju. To je 2 do 3 krat na teden, ko si mogoče križamo svoje poti. Razdalje med barkami so tudi tolikšne, da le redko ujamemo karkoli preko VHF radia. Edina povezava s svetom je naš satelitski telefon iridium, ki nam za kar drago tarifo omogoča telefonski klic svojim bližnjim, predvsem pa enkrat dnevno prejmemo elektronsko pošto ARC organizatorjev z vremensko napovedjo, pozicijami vseh udeležencev ter obvestili o poškodbah in težavah.

Trenutno je odstopilo že 10 jadrnic.
Prva je bila nemška barka Auliana II (tip JV53), ki je imela težave s krmilom, nato je posadka poklicala MayDay. Obalna straža je rešila posadko, barka pa se je potopila med Kanari in Afriko. To je slaba novica za zavarovalnico, mogoče pa dobra za lastnika. Barko poznamo, ker je bila v marini v Las Palmasu teden dni privezana ob našem boku in smo z Nemci večkrat poklepetali.
Dve barki sta se vrnili nazaj na Kanarske otoke, ker sta imeli težave z riggingom (palubno opremo za jambor in jadra).
Ena barka je morala na Kapverde zaradi poškodovanega mornarja na krovu.
Predvčerajšnjim je po dramatičnem MayDayu neka ne-ARCova jadrnica privezala “Silver Bear” (Najad 361), ki se ji je polomilo krmilo. Odvlekli jih bodo na Kapverde.
Včeraj je po drugi odmevni MayDay akciji tovorna ladja rešila angleško posadko “Pelicana” (Bruce Roberts 532) in jih bo prepeljala v Gibraltar, medtem ko so barko pustili, da sama pluje po morju. Imeli so namreč težave s priponami jambora, ki je padel v morje.
Poročajo tudi o jadrnici, ki ji je počil boom in zdaj pluje z 2m krajšo zasilno kombinacijo in skrajšanim glavnim jadrom, pa o jadrnici, ki je zlomila tangun in pluje samo s polovično genovo.
Zadnja novica pa je o našem slovenskem udeležencu, gospodu Golobiču (berite njegov samovšečni članek v zadnji številki revije VAL Navtika), ki ima na Bavarii 36 težave s krmiljenjem in zaostaja za nami že skoraj 400 milj.

Večina bark je že prešla polovico poti in vsak dan več nas je takšnih, ki imamo do konca še manj kot 1000 milj. Organizator pričakuje, da bi do 11.decembra priplulo v cilj do 175 jadrnic. Prvi bodo tam trije maxiji, ki jih pričakujejo v noči med 3. in 4.decembrom. Vodilni je (”naš”) turški Bagheera (Wally 80), drugi Big One in tretji Stay Calm (Swan 70). Še včeraj so napovedovali nov hitrostni rekord ARCa, a zdaj smo že drugi dan v šibkih vetrovih in kot kaže rekord ne bo padel…

Naša “My GIN’S” pluje dokaj mirno. V pričakovanju močnejsih vetrov smo naredili strateško napako na samem začetku poti in smo 3 dni pluli na jug, medtem ko je večina obrnila svoje premce v smeri jugozahoda (direktno proti St.Lucii). Dosegali smo lepo potovalno hitrost povprečnih 9 vozlov, a zato naredili skoraj 90 milj več. To nas je stalo skoraj 30 mest in se zdaj sučemo med 90. in 100.mestom. Prav tako smo po nepotrebnem v sorazmerno močnem vetru (20-25 vozlov) preveč forsirali veliki špinaker, ki se nam je zaradi odtrganega bloka desne uzde sedmi dan strgal. Zdaj imamo že tretji dan dokaj šibke vetrove (12-15 vozlov), ko bi ga krvavo potrebovali, pa moramo voziti le z glavnim jadrom in genovo “metulja”. Na oceanskih valovih nas s tako postavitvijo jader in s temi šibkimi vetrovi pošteno rola, kar zelo otežuje gibanje v podpalubju, kuhanje in še bolj serviranje hrane in pijače (vsak dan kaj zleti po tleh). Upamo, da bomo na cilju 10.decembra.
V opravičilo naj le dodam pojasnilo, da je naša barka Halberg Rassy-48 kar 20 ton težka potovalna jadrnica, ki se ne more kosati ne z maksiji, ne regatniki in lažjimi športnimi jadrnicami. Ob tem vsak dan z desalinatorjem polnimo 800 litrski tank sladke vode, ki jo rabimo za WCje, tuš, pomivanje, pranje in pijačo, kar nas poleg 700 litov nafte in vse druge opreme seveda še bolj obremenjuje.

Dokaj uspešna pa je naša slovenska jadrnica Ciao (Sweden Yachts 45), ki je ves čas vozila direktno smer proti cilju in je 90 milj pred nami. Vsi navijamo za zakonca, ki bosta s St.Lucie svoje potovanje nadaljevala še okoli sveta v okviru rallyja ARC Round the world 2010.

Val se s pokom razleti ob steni kabine v premcu in me predrami. Prižgem luč. Še 10 minut je do najine nočne straže. Pretegnem razbolelo telo. Zadnje dni nas tako pošteno ziblje, da je še največja umetnost najti ustrezen položaj na postelji za spanje ali pa se sprehoditi po podpalubju brez udarca ob steno ali druge ovire. želodec in glava sta se nam že davno prilagodila na valovanje, le mišičevje mora stalno delati, tudi med spancem. Vstanem in zbudim še Borisa. Opotekajoče zlezeva v kabino stranišča in v salon po obleko in jopič. Peter je zaključil svojo izmeno. Nič posebnega, pravi, vpiše zadnje podatke v log dnevnika plovbe in odide spat. Midva se zavihtiva v kokpit.

Noč je svetla, saj imamo polno Luno. Nebo se vsakih nekaj ur delno pooblači. Občasno oblaki narastejo in za 2-5 minut z rahlim dežjem poškropijo barko, nato pa hitro izpuhtijo in spet je nad nami jasno zvezdno nebo. Toplo je, saj potujemo na jug. Morje ima že nekaj dni 26 stopinj (a ga ni še nihče okusil, ker ves čas jadramo s polno hitrostjo), zrak ima od 27 do 29 stopinj.

Za krmo barke se kotalijo 4 do 5 metrski valovi. Večinoma nas kar ponesejo naprej. Le občasno nas kak val zadene s strani in takrat barka zaječi, sliši se pok ob boku in ropot posode ali druge krame v podpalubju. Že tretji dan imamo bolj ali manj konstanten E do ESE veter 5 do 7 Bf (20-27 vozlov) iz zahoda do jugozahoda. Postavljeno imamo glavno jadro in tretjino genove s prečko v kombinaciji metuljčka. Tako v smeri proti zahodu (kurz 260 stopinj) dosegamo 7 do 9 vozlov hitrosti. Izkoriščamo najprimernejšo smer glede na veter, da potujemo hitreje, čeprav je to delno z direktne smeri na naš cilj v Karibih. Izbrati idealno smer je namreč kar zahtevna taktična naloga. Po eni strani je tu sferična geometrija, ko navigator ne more na karti potegniti kar ravne črte, saj gre za pot po obodu krogle, po drugi strani pa kljub nekajdnevni vremenski napovedi tudi nisi povsem prepričan, kakšen veter te čaka čez nekaj dni bolj proti zahodu. Obstaja pa enostavno pravilo starih pomorcev za prečenje Atlantika s Kanarskih otokov: “Pluj proti jugu tako dolgo, da se ti začne topiti maslo, nato zavij na zahod in našel bos pasate.”

Zdaj že dva dni nismo spremenili jader. V eni uri uspemo narediti razdaljo 2 minut proti jugu in 7 minut proti zahodu.
Že dva dni nismo na našem obzorju zasledili nobenega plovila. Vodeča tekmovalna jadrnica ARCa WALLY80 (27 metrski turški regatnik) je pred dnevi opozorila, da je skoraj oplazila zapuščen ribiški čoln. A oni so že 800 milj pred nami. Večina udeležencev ARCa je še 1-3 stopinje zemljepisne širine nad nami, le kakih 10 jadrnic jih je južneje od nas. Po sporočenih dnevnih pozicijah, ki nam jih pošlje organizator, smo nekako v prvi polovici (med 90. – 100.mestom od 230 prijavljenih). Kot vemo je 10 bark že odstopilo, dve pa sta štartali dan za nami.

In zdaj se oglasi Boris v kokpitu: “Odštevam tri-dva-ena-nič, prepluli smo 38.poldnevnik na zahodu!” To je točka, ki je približno pol naše poti! Smo še vedno 30.novembra in ura je 23:22:31 po UTC. Če je v Sloveniji časovna cona UTC+1, smo mi trenutno v lokalni časovni coni UTC-1 in bomo jutri ponovno prestavili uro še za eno nazaj. Na našem logu (merilcu prevoženih milj) je za nami od Las Palmasa 1552 navtičnih milj, za kar smo potrebovali 9 dni in 10 ur. Pred nami je še dobrih 1300 Nm idealne direktne poti do St.Lucie. Če bo vreme na naši strani, bi lahko cilj dosegli med 11. in 12.decembrom. Do takrat pa nas čaka še kar nekaj guganja.

Kapitan nam je obljubil, da bomo ob skupnem zajtrku proslavili pol poti! Bomo videli…