Od Jadrana do Grčije

JURE İN DARJA sta jadrala iz Jadrana v Jonsko Grcijo:
Včeraj ponoči sva prišla domov. Kot vidiš iz pripetih slikic, je morje v
Grčiji še lepo, čeprav je bilo ta teden kar nekaj ploh in neviht. Nov
pomožni čoln in nov elektromotor zanj se krasno obneseta. Imel sem nekaj
težav z ventili, pa sem uspel zadevo popraviti, čeprav je bil pod vodno
linijo.
Sama pot je šla nekako takole:

V Biogradu sva prevzela barko o Fudgeta, ki je prejšnji vikend zmagal na
Istarski regati. Začelo se je s komplikacijami, ker v nedeljo v Biogradu
lučki kapitan ne dela. Zato sva od Zadarskega dobila neformalno
‘dovoljeje’ da greva v Šibenik po crew listo. Prespala sva v zalivu na
otoku Zlarin. Naslednji dan sva porabila, da sva se večinoma na motor
privlekla do Lastova, kjer sva prespala. Zjutraj sem se med postopkom
odjavljanja osebno zahvalil tudi lokalnemu lučkemu kapitanu, ki mi je
lani pomagal v boju proti dubrovniškim policajem. Pot čez jadran do
Viesteja je minila v lepem jadranju v bok. Prespala sva v marini v
Viesteju. Po večerji v restavraciji, ki je bila vklesana v skalo, sva se
spravila k počitku, vendar so naju celo noč budili s streljanjem z
možnarji in ognjemetom, ker so ta dan imeli praznik sv. Antona.
Naslednuja etapa do Barija je potekala pol na motor, pol pa na orco.
Prespala sva v notranji marini – Lega Navale. Bari sam je v starem delu
izgledal kot iz filma Amarcord. Jutranja nevihta je prestavila zgodnji
odhod na bolj kulturno uro. Veter pa je vseeno naredil kar velike
valove, tako, da sva se kar resno gugala, spet zjutraj na motor in
popoldan na jadra. V Brindisiju sva ponovno poiskala lokalno Lega Navale
in prespala mirno noč. Zadnji dan Italije pa spet pol pol, le da tokrat
popoldan do Otranta v orco. Vmes sva zmotila podvodne ribiče, ki so
zasedli kar nekaj milj plitvine, tako, da sva se morala izogniti lovcem
daleč na odprto. V zalivu pred Otrantom sva se sicer malo gugala, pa
vseeno dobro naspala za prečenje Otranta. Na srečo Otranto ni bil hud na
naju, zato sva do polovice veselo premotorirala po relativno mirnem
morju. Nekje na polovici pa šok: megla. Oblak je segal do tal in kake 3
milje sva se s pomočja radarja prebijala skozi vidljivost, ki je pogosto
padla pod 100m. Na drugi strani oblaka sonce in rahla orca, zato so
jadra zamenjala motor. Malo sva se lovila, preden sva našla dnevni cilj:
Kassiopi na severovzhodu krfa. Tu je turizem delal s polno paro in
glasba je utihnila šele ob treh, hrup pijancev pa še pozneje. Naslednji
dan pa se je tudi v Jonsklo morje priteplo vreme, ki je domačim grenilo
življenje že kak dan prej. Kanal med Albanijo in Krfom sva
premotorirala, nato pa orcala do zaliva severno od Iougumenitse. V mulju
sva dobro sidrala, kar se je izkazalo za pametno potezo. Ponoči je
namreč prišla nevihta, ki je s silnim bliskanjem napovedala svoj prihod.
K sreči vetra ni bilo čez 25 kts. Za popestritev sva dobila tudi svojo
merico sodre. Do jutra je bilo že vse mimo in lahko sva jo mahnila v
Lakko na Paxosu. Dva dni menjav dežja in sonca in na koncu še ohladitev
nama nista pokvarila razpoloženja. Zadnji dan v popolni bonaci do Krfa,
kjer je sicer začelo malo pihati, vendar premalo in še direktno v kljun.
V Gouviji sem se lotil popravil barke in do prihoda mojstra, ki naj bi
mi pomagal, že sam rešil problem. Potaplanje v marini in mašenje
ventilov z zunanje strani je bil enkraten užitek. Po vodovodarskem
opravilu še malo pranja barke, predaja novi posadki in hop na avtobus in
v mesto Krf. Zvečer na star in razmajan trajekt in zjutraj prihod v
Bari. Italjanske železnice so se izkazale za čiste, udobne in dovolj
točne, da sva ujela vse povezave in prišla do Trsta. Tam pa katastrofa.
Najprej G8 in polno policajev. S potovalko in nahrbtniki sva moral peš
do neke garažne hiše kjer sta hči in ‘zet’ pustila avto. Tam pa zaprte
rešetke. K sreči je v sosednjem lokalu možakar imel ključ in po malo
poizkušanja sem pripeljal avto srečno iz ‘zapora’. Potem ‘naravnost’
domov. Večina glavnih cest zaprtih, zato smo se prebijali po takih ozkih
cestah, ki bolj pritičejo Butalam in ne Trstu. Kljub vsemu, se je vse
srečno izšlo.

Jure